Premik v zadevi Smodej

Sodna preiskava je končana. Bo zoper Dušana Smodeja zdaj vložena obtožnica? 

Vanja Pirc
MLADINA, št. 43, 25. 10. 2024

Dušan Smodej

Dušan Smodej
© Janez Klenovšek

Dve leti in dva meseca so minili, odkar so se začela na Instagramu vrstiti anonimna pričevanja, da naj bi bil Dušan Smodej, tedaj organizator kulturnih prireditev, mlade ženske – sam ali skupaj z drugimi – ob več priložnostih brez njihovega soglasja domnevno omamljal z drogo GHB in se nad njimi spolno in fizično izživljal. Sporno naj bi bilo tudi njegovo društvo za sodobno kulturo Fotopub, ki sodelavcem ni plačevalo za opravljeno delo. Vse te zapise, objavljene avgusta 2022, je pod drobnogled vzela policija in preiskavo končala oktobra istega leta. Skupno je odkrila 12 sumov kaznivih dejanj (konec leta 2023 je temu dodala še ovadbo zaradi suma povzročitve kaznivega dejanja goljufije), oškodovancev naj bi bilo devet, osumljenci trije. Pričakovati je bilo, da bo tožilstvo zoper njih vložilo obtožnico, a to se za zdaj še ni zgodilo. Se je pa nedavno v tem primeru zgodil pomemben korak naprej.

Tožilstvo je maja 2023, da bi dodatno preverilo okoliščine očitanih kaznivih dejanj in zbralo dodatne dokaze, v tej zadevi odredilo sodno preiskavo. Ta je bila dolgotrajna. Zdaj so z okrožnega sodišča v Ljubljani sporočili, da je končana. Dodali so, da je zadeva »na pristojnem državnem tožilstvu v odločanju glede vložitve morebitne obtožnice«. Na potezi je torej tožilstvo.

Pa vendar – več kot dve leti je, odkar vemo za zadevo Smodej. Vedno znova so primeri obravnave domnevnega spolnega nasilja dolgotrajni. Enako je v primeru Mie Skrbinac, ki je profesorja na akademiji Matjaža Tribušona poleti 2021 javno obtožila psihičnega in fizičnega in s tem tudi spolnega nasilja. Obtožnica zoper Tribušona je bila vložena že decembra 2022, sojenje pa se še vedno ni začelo. Predobravnavni narok je razpisan šele za 18. novembra. Dolgotrajni postopki, pa tudi negotovost, ali so dokazi dovolj oprijemljivi, in tveganje, da bodo namesto storilcev diskreditirane same žrtve, seveda odvračajo od prijav.

Hkrati vse to pomembno soprispeva tudi k instrumentalizaciji primerov, k njihovi politizaciji. Primer Smodej je za anonimneže, povezane s stranko SDS, že dve leti zavržno orodje za diskreditacijo celotne kulturne panoge, saj vsakega kritika pošljejo v »klet« (šlo naj bi za klet Fotopuba) in mu pripisujejo zlorabe. Najpogosteje pa tja pošiljajo ministrico za kulturo Asto Vrečko, in to zgolj zato, ker je avgusta 2022 dala videointervju za portal Kulturnik.si, med katerim se je ob novinarju Nejcu Krevsu (sicer TV Slovenija) nepričakovano pojavil Dušan Smodej, takratni urednik portala Kulturnik.si. Intervju je bil objavljen nekaj dni kasneje – na isti dan, ko je Beletrina, ki je tedaj upravljala portal, Smodeja odpustila zaradi očitkov, ki so se medtem pojavili na njegov račun.

Ker se je oboje časovno ujemalo, kar je verjetno naključje (ali pač ne, kdo ve), mora Asta Vrečko že dve leti ponavljati, da s Smodejem nima nič, da ga – mimo tega intervjuja – sploh ne pozna, da nikoli ni bila v prostorih Fotopuba. A Asta Vrečko je političarka, zna se spoprijemati z izmišljotinami, pa naj bodo še tako vulgarne. Kaj pa žrtve v tem in drugih primerih? Žal jih to še dodatno odvrača od prijav, sploh kadar so za zlorabe odgovorni vplivni ljudje.

Draga bralka, dragi bralec. Kdor želi danes ohraniti trezno glavo, mora imeti dostop do kakovostnih informacij.
Svet je, žal, nasičen z informacijskim šumom, dobre in premišljene analize, komentarji, recenzije in napovedi pa so v Mladini dostopni zgolj naročnikom. Ta prispevek smo za vas izjemoma odklenili.
Naredite tudi vi kaj zase, postanite naš naročnik in preizkusite Mladinin učinek.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Naslovna tema

Kje bo volivce iskal Vladimir Prebilič?

Upanje sredice

Teden

V šoli ali doma?

Ustavno sodišče potrdilo ustavnost zakonskih sprememb pri urejanju šolanja od doma

Kultura

»V Ljubljani se dogaja to, kar opažam povsod po Evropi«

Vincenzo Latronico, italijanski pisatelj, avtor svetovne uspešnice Popolnosti, o Berlinu nekoč in danes, gentrifikaciji, normativnem seksu, izgubljenem evropskem projektu in pomenu skupnosti