Bodo občine po novem lahko uvedle davek na psa?

Zavetišč za zapuščene živali po državi krvavo primanjkuje, tista, ki so, pogosto pokajo po šivih in se spoprijemajo s težavami pri financiranju svojih dejavnosti. Po veljavnem zakonu o varstvu živali, ki ga je sprejela prejšnja vlada, morajo občine kriti prvi veterinarski pregled ob namestitvi in stroške dnevne oskrbe živali v zavetišču prvih 30 dni, od 30. do 120. dneva jih krije imetnik zavetišča, če žival ni prej oddana, po 120 dneh pa stroške prevzame država. Predlani je v ta namen nakazala več kot poldrugi milijon evrov, lani podobno vsoto.

Po noveli zakona, ki jo snujejo na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, bi se to lahko spremenilo: po novem bi prvih 60 dni po sprejetju živali stroške zanjo krile občine, do 180 dni nato državni proračun, po 180. dnevu pa država in zavetišča v razmerju 20 proti 80. Ker bi potemtakem dodaten strošek padel na pleča občin, naj bi na upravi in ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano domnevno razmišljali, da bi občinam malce omilili muke in jim ponudili še eno možnost: če bi hotele, bi lahko enkrat na leto lastnikom psov v občini zaračunale prispevek za zagotavljanje oskrbe zapuščenih živali. Višino prispevka bi določila občina in ne bi smela presegati zneska dnevne oskrbe za psa v Sloveniji – to pomeni, da bi prispevek najverjetneje znašal od 15 do 20 evrov na leto. Davka bi bili prvih pet let oproščeni lastniki, ki bi psa posvojili iz zavetišča.

Samo za občutek: po podatkih centralnega registra domačih živali imamo v Sloveniji registriranih več kot 250 tisoč psov (velja dodati, da bi bilo to število precej višje, če bi dodali še vse neprijavljene pse). Če bi naredili zelo pavšalen izračun (denimo, da bi za vsakega registriranega psa v občinske blagajne priteklo 15 evrov), bi občine na račun nove dajatve lahko prejele 3,75 milijona evrov.

Čeprav nad predlogom vsaj iz občin še ni slišati pretiranega navdušenja, v resnici nova dajatev ne bi bila nič posebnega, saj takšen davek drugod po Evropi že poznajo. Denimo v Nemčiji, kjer gre prav tako za lokalni davek in njegovo višino določajo občine – povprečno znaša 100 evrov na leto, lastniki ponekod plačujejo tudi 180 evrov na leto. V nemške občinske blagajne se je s tega naslova predlani steklo okoli 420 milijonov evrov, ki sicer niso bili nujno namenjeni pomoči zavetiščem, temveč so jih občine lahko porabile po lastni presoji. Podoben davek poznajo tudi v Avstriji, Švici in na Nizozemskem.