Namesto avtomobilov kolesa

Trajnost po belgijsko

Nana Čemas
MLADINA, št. 5, 31. 1. 2025

Belgija je do kolesarjev ena najbolj prijaznih evropskih držav

Belgija je do kolesarjev ena najbolj prijaznih evropskih držav
© Profimedia

Beseda trajnost in izpeljanke iz nje so v 21. stoletju postale modne besede. Ukrepov iz tega naslova je precej, besedičenja še več. Tako lahko v Sloveniji od lanskega leta s subvencijo po nižji ceni kupite električno kolo. Skupni znesek subvencij je 4,5 milijona evrov, do zdaj so del teh sredstev razdelili med več kot 4000 posameznikov. Za kakšne namene kolo uporabljate, jih ne zanima, dokler z vožnjo ne služite denarja.

Vožnja v službo vam pri tem ni v škodo, posebne koristi pa od nje tudi ne boste imeli. V Belgiji je drugače. Kdor je minuli petek prisluhnil 18. vzporedniku na Valu202, ve, kam pes taco moli. Beseda je tekla o finančni shemi, s katero želi belgijska vlada ljudi spraviti iz (službenih) avtomobilov na kolesa. Teče že drugo leto od vpeljave te oblike neobdavčene »transportne žepnine«. Po poročanju časnika The Brussels Times se je tudi zaradi tega ukrepa število ljudi, ki na delo kolesarijo, povečalo, prav tako se je povečalo število podjetij, ki to ugodnost ponujajo zaposlenim. In kakšne so koristi? Za vsak prekolesarjeni kilometer so Belgijci upravičeni do plačila 29 centov. Zakonodaja uveljavitve pravice ne pogojuje s prevoženo razdaljo.

Na Inštitutu za politike prostora, ki mu je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo nedavno podelilo status nevladne organizacije v javnem interesu na področju trajnostne mobilnosti, takšne subvencije podpirajo.

Uvedbi podobnih ukrepov so naklonjeni tudi na samem ministrstvu, kjer v okviru projektnega dela že pripravljajo predlog ureditve.

Kot poudarjajo oboji, pa bodo za to najprej potrebni posegi v veljavno zakonodajo. Posebna preizkušnja bo, pravijo na ministrstvu, poseg v delovnopravno zakonodajo. Oziroma kot menijo na inštitutu: »O subvencijah za izplačevanje kilometrine za dnevne kolesarje bi v Sloveniji najbrž lahko začeli razmišljati šele po spremembi modela povračila stroškov za pot na delo. Sedanji sistem namreč spodbuja rabo avtomobila.«

Način, na katerega se prebijete v službo in iz nje, pri nas ne igra vloge. Kljub temu je višina povračila stroškov vezana na ceno goriva. Do povračila ste upravičeni tudi, če vas do cilja ponesejo lastne noge: peš ali z vrtenjem pedal. Slovenska zakonodaja delodajalcem ne dovoljuje (pravzaprav jim prepoveduje) določanje načina prihoda na delo. Pri vsem tem na inštitutu kot zgled ponovno navajajo Belgijo. Tam zakonske obveze za izplačevanje kilometrine, torej plačila za pot do službe, prevoženo z osebnim avtomobilom, ni.

Lahko pa (nekateri) zaposleni (pri nas) za to uporabljajo službeni avto. Tudi za nakupe v trgovinah. In za to, da gredo po otroka v šolo. Skratka – za osebne namene, brez stroškov vzdrževanja vozila in s plačilom ne pretirano visoke bonitete. Privlačna, a trajnostno vprašljiva uredba. In še nekaj, za električna vozila lahko podjetja (in fizične osebe) v Sloveniji pridobijo velikodušno subvencijo.

Draga bralka, dragi bralec. Kdor želi danes ohraniti trezno glavo, mora imeti dostop do kakovostnih informacij.
Svet je, žal, nasičen z informacijskim šumom, dobre in premišljene analize, komentarji, recenzije in napovedi pa so v Mladini dostopni zgolj naročnikom. Ta prispevek smo za vas izjemoma odklenili.
Naredite tudi vi kaj zase, postanite naš naročnik in preizkusite Mladinin učinek.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

»Da imajo mladoletne Rominje otroke le zaradi otroškega dodatka je stereotip«

Zaskrbljenost zaradi napovedanih vladnih ukrepov

Intervju

»Na skrajni desnici imamo fantovski klub, le da so fantje v resnici dečki«

Éric Fassin, sociolog

Nataša Pirc Musar / »Nič o Romih brez Romov – to si moramo zapomniti«

Policija je prva, ki mora zagotavljati varnost za vse in vsem enako, je poudarila predsednica republike in dodala, da je tudi Rome strah