Komentar / Vlado Miheljak: Je 5. člen papirnati tiger?

»Pogodbenice soglašajo, da se oborožen napad na eno ali več pogodbenic v Evropi ali Severni Ameriki šteje za napad na vse pogodbenice, in zaradi tega soglašajo, da bo v primeru takega oboroženega napada vsaka od njih ob uresničevanju pravice do individualne ali kolektivne samoobrambe (…) pomagala tako napadeni pogodbenici ali pogodbenicam s takojšnjim individualnim in z drugimi pogodbenicami dogovorjenim ukrepanjem, ki se ji zdi potrebno, vključno z uporabo oborožene sile …«

»Plačati bi morali več. To je stvar zdrave pameti, kajne? Če ne plačajo, jih ne bom branil. Več bi morali plačati.«

»Ker Evropa nima institucij za izvajanje vojaškega keynesianizma, se lahko ponovno oboroži le tako, da preusmeri sredstva iz svoje razpadajoče socialne in fizične infrastrukture. Toda to bi Evropo, ki se že sooča z nezadovoljstvom prebivalstva, poganjajočim vzponom skrajno desničarskih sil po vsej celini, še dodatno oslabilo …«

No, pa je rešena dilema, ki je razklala evropsko levoliberalno javnost. Namreč dilema, ali je rešitev za Ukrajino in Evropo nasploh »več Nata« ali »manj Nata«. Medtem se je namreč Nato, ob Trumpovi nesebični pomoči, sesedel sam vase in težko si bo še kdaj opomogel. Da je bil ob terorističnem napadu 11. septembra v korist Amerike edinkrat aktiviran t. i. 5. člen Severnoatlantske pogodbe, je zgolj cinični okrasek eksekucijskega dejanja norega Američana. Trump pač ničesar ne skriva. Ukrajincem pove, da jim bo v naturalijah (redkih mineralov) zaračunal pomoč. Sam in prek svojih emisarjev pove, da pač tiste članice zavezništva, ki ne plačajo dovolj, ne morejo biti deležne varovanja. To počne podobno, kot ko hudodelske združbe različnih etničnih ali transetničnih mafijskih družin »zaščitijo« picerije, kavarne, špecerije. Sploh pa zaračunavanje »mafijske varščine« ni edina aktualna in nerešljiva dilema zavezništva.