Sanje o diktaturi / Zakaj Trumpovi oligarhi tako glorificirajo stari Rim

Kaj so počeli fašisti? Vsak dan so mislili na stari Rim. Mussolini je hotel svoj fašistični imperij zmodelirati po rimskem imperiju.

In kaj počne Elon Musk, fen Giorgie Meloni? Kot je rekel, vsak dan misli na stari Rim. Svoj imperij hoče zmodelirati po rimskem imperiju.

Musk se ima za »pravega« moškega. In »pravi« moški – tisti, ki so prepričani, da imajo ženske več pravic kot moški in da so moški čedalje bolj diskriminirani, marginalizirani, bagatelizirani in demonizirani, krivi za vse zlo (in obsojeni na »neprostovoljni celibat«) – so ljubitelji starega Rima. Tudi stare Grčije, se razume. A bolj starega Rima. Nanj mislijo vsak dan. Zato se jim čedalje bolj mudi v stari Rim! Novi Maximusi! Kot se glasi latinski pregovor: »Kogar hoče bog pogubiti, mu vzame razsodnost.«

Leta 1950 – ko so Slovenijo po »sovjetski fazi« dokončno preplavili holivudski filmi – je časopis Poročevalec, predhodnik Dela, poročal: »Po Sloveniji igrajo v kinih Tarzane, Ali Babe, Moje drage Klementine in podobno. Mladina je navdušena, matere pa na moč zaskrbljene. Zakaj? Vsak dan se napoti nekaj mladih prenapetežev, ne samo na drevesa, marveč kar v Afriko; po najbližji poti preko Krima do morja. Nekateri se sicer obrnejo že na ljubljanskem barju, ko prično okrog njih na večer skakati namesto tigrov in leopardov naši domači divji zajci in lisice; drugi pa se vrnejo od morja, ker ne uspejo, da bi se vkrcali kot slepi potniki na ladje, ki bi jih prepeljale v obljubljeno Afriko. So pa že tudi bolj tragični primeri!«

Tako otročje, smešno in patetično so videti Musk in njegovi »pravi« moški – kot slepi potniki na ladji, ki pelje v obljubljeno deželo. V stari Rim. V obljubljeni stari Rim. Videli so Gladiatorja in zdaj hočejo toge, tunike, sandale, meče – in diktaturo. Diktatorji so vedno moški. Pravi moški. Hitler je bil diktator. Mussolini je bil diktator. Stalin je bil diktator. Franco je bil diktator. Kim Il Sung je bil diktator. Julij Cezar je bil diktator. Kras je bil diktator. Pompej je bil diktator. Avgust je bil diktator. Sula je bil diktator.

Per aspera ad astra

Ko so v Ameriki leta 2023 potekale burne polemike o Hunterju Bidnu, sinu predsednika Bidna, ki je nekaj let sedel v upravnem odboru Burisme, ukrajinskega energetskega giganta, je ameriški magnat David Sacks tvitnil, da so »v času rimske republike senatorske družine pogosto prejemale podkupnine tujih kraljev«, Musk pa je famozno dodal: »Morda potrebujemo le sodobnega Sulo.«

Musk se ima za »pravega« moškega. In »pravi« moški so ljubitelji starega Rima. Tudi stare Grčije, se razume. A bolj starega Rima. Nanj mislijo vsak dan.

Sula, prvi starorimski vojaški diktator (strl je »tuje kralje«, sprožil državljansko vojno, zatrl plebejce in uničil republiko), slovi po štirih rečeh. Prvič, ni končal kot kasneje Julij Cezar, ampak je umrl v postelji. Naravne smrti. Drugič, v Rimu je restavriral tradicionalne vrednote. Kdo ve, morda si je Trumpov izvršni ukaz, naslovljen »Ponovna vrnitev resnice in razuma v ameriško zgodovino«, izmislil Musk, navsezadnje, Sula je vrnil resnico in razum v rimsko zgodovino. Tretjič, vse politične tekmece – vso opozicijo, vse svoje kritike, vse senatorje, ki se niso strinjali z njim, vse tiste, ki so se mu posmehovali, vse tiste, ki so mu šli na živce – je pobil. Tem likvidacijam se ni reklo likvidacije, temveč proskripcije – izobčenja, izgoni. Toda izobčenja so bila evfemizmi, saj so vključevala smrt. Sula je tako proskribiral okrog 520 disidentov. Danes bi ga imeli za množičnega morilca, klavca, zločinca – sodili bi mu v Haagu. In četrtič, po treh letih je povsem prostovoljno abdiciral – in se umaknil. Ni ga zanimala oblast, ni ga zanimalo neskončno diktatorsko vladanje – očistil in počistil je Rim. To je bilo vse. Naredil je red. Opravil je nalogo. Njegova diktatura je bila projekt. Ko je projekt dokončal, je odšel.

Aha, boste rekli, vem, kaj hoče reči Musk: Trump je Sula! Saj veste: preživel je vse Brutuse – vse atentate, impičmente, sojenja. Umrl bo v postelji. Dalje, restavrirati hoče tradicionalne vrednote – Ameriko hoče narediti spet veliko. Ponovno hoče vzpostaviti biološko resnico, da obstajata le dva spola. Dalje, vseh političnih tekmecev, nasprotnikov, kritikov in parodistov, ki itak le »kvarijo« Ameriko, se bo znebil – Ameriko bo očistil. In počistil. Naredil bo red. Vse tiste, ki so tam »nezakonito«, bo deportiral. En masse. In končno, ko mu bo mandat potekel, bo Amerika očiščena in počiščena in urejena, zato se bo lahko prostovoljno umaknil. Opravil bo nalogo. Dokončal projekt. In odšel. Kot Sula, idol »pravih« moških. Kot Sula?

Nehajte, Trump, vedno najboljši v vsaki športni disciplini, ni le Sula, ampak Sula in pol, zato po veliki čistki ne bo odšel – njegovi privrženci že obljubljajo, da mu bodo zagotovili pot do tretjega mandata, pa čeravno ustava to preprečuje in prepoveduje. Toda: kaj, če bi leta 2028 za predsednika kandidiral J. D. Vance, zdajšnji podpredsednik, Trump pa bi kandidiral za podpredsednika? Kaj, če bi Vance potem zmagal in postal predsednik, Trump pa bi postal podpredsednik? In kaj, če bi Vance potem odstopil in bi potem predsednik avtomatično postal Trump? In nadaljeval svojo diktaturo. A iskreno rečeno, Trumpovo diktaturo bi verjetno povsem predano nadaljeval tudi Vance. Morda bi bil še hujši od Trumpa.

Dulce est desipere in loco

Ironija je kakopak v tem, da Musk s »sodobnim Sulo«, ki naj bi ga »potrebovali«, v resnici sploh ni mislil Trumpa, temveč kar sebe. Ne pozabite: Musk svojo diktaturo – svoj despotizem, svojo tiranijo – izvaja v svojem imperiju (Tesla, SpaceX, X, Starlink, Neuralink, xAI, The Boring Company ipd.), kar je tako, kot bi rekli, da Sulo igra v svojem korporativnem imperiju. Vsi se še predobro spomnimo, kako je Musk očistil in počistil Twitter – takoj po prevzemu je brutalno in brezobzirno »črtal« vodstvo, inženirje in moderatorje (polovico zaposlenih), ja, nepotrebno in nekoristno »birokracijo«, ki le »kvari« družbo, potem pa je »črtal« še večino tistih, ki so ostali, tako da je njegov »pokol« preživelo le 20 odstotkov izvirne delovne sile. Ni kaj, Musk je zelo doživeto odigral Sulo – proskribiral je na tisoče »disidentov«.

Starorimski tajkuni – ošabni, narcistični, morilski imperialisti – so bili res »pravi« moški. Kako so bili videti? Nedvomno – tako kot Musk. In Bezos. In Zuckerberg.

A to je bil le uvod: potem je Musk postal sopredsednik Amerike in vodja Oddelka za vladno učinkovitost, ki čisti, pospravlja in ureja javni sektor ter množično odpušča javne uslužbence, te ultimativne »disidente«. To niso odpuščanja – to so pokoli. Izbrisi. Likvidacije. Z motorko! Musk se lahko izživlja. Lahko se vživlja v dobre starorimske čase. Lahko preigrava največje hite starega Rima. Lahko rekreira fantazijske scenarije. Lahko si umišlja in domišlja, da je Sula – in da so javni uslužbenci njegovi politični nasprotniki, ki jih je treba iztrebiti. In narediti red. Dokler ne bodo javni uslužbenci likvidirani, ne bo reda.

Razlog več, da je na Oddelek za vladno učinkovitost pripeljal tudi Luka Farritorja, eksperta za umetno inteligenco, sicer inženirskega pripravnika pri SpaceX, ki je lani dešifriral grško-rimski zvitek, najden v Pompejih, v Villi dei Papiri, katere lastnik naj bi bil tast Julija Cezarja. Musk se je lani na platformi X preimenoval v Kekiusa Maximusa, žabca Pepeja, ikono alternativne desnice in rasističnih groyperjev, je preoblekel v starorimskega vojaka, sebe si s pomočjo umetne inteligence pogosto predstavlja kot gladiatorja, ljubi latinske citate (Nullius in verba/Nikomur na besedo; Astra inclinant, sed non obligant/ Zvezde nas usmerjajo, nas ne obvezujejo; Quod erat demonstrandum/ Kar je bilo treba pokazati; Per aspera ad astra/Po trnovi poti k zvezdam; Dulce est desipere in loco/Prijetno je biti nor ob pravem času; oh, in Vox populi vox dei/Ljudski glas –božji glas), utaplja se v apokaliptični dekadenci (hoče na Mars, človeške možgane hoče preseliti v umetno inteligenco), z Zuckerbergom pa bi se, kot je rekel, ravsal v starorimskem miljeju modernega Rima – ja, res dela vse, da bi bil videti kot stari Rimljan, magari kot Sula. Prvič, preživel je vse zahteve, naj ga naženejo in odstranijo, vse napade in kritike, vse sindikalne tožbe in proteste, vse globalne bojkote tesel. Umrl bo v postelji. Drugič, zagovarja tradicionalne vrednote – ima ogromno otrok (resda z več ženskami), boji se feminizacije družbe, obenem pa je alergičen na transspolne in »ideologijo spola«, a tudi na homoseksualnost, kontracepcijo in splav, ki da vodijo h koncu civilizacije. »Obstajata le dva spola. Moški in ženski,« je iksnil. Razmožujte se! »Rim je propadel, ker Rimljani niso več delali Rimljanov.« Musk kakopak spregleda, da ljudje nimajo več otrok zato, ker si jih ne morejo privoščiti, saj si takšni, kot so Musk in drugi tajkunski ljubitelji starega Rima, prisvajajo večino družbenega bogastva. Tretjič, ameriško državo – javni sektor – vneto, nezadržno, brezkompromisno čisti. In četrtič, napoveduje prostovoljni umik – njegova misija je pri koncu, pravi. Za Trumpa bo delal le še dva dni na teden, ali bolje rečeno – proskribiral bo le še dva dni na teden. Delo je opravljeno, projekt je bolj ko ne končan. Musk, idol »pravih« moških, ki je Trumpu za predvolilno kampanjo daroval 250 milijonov dolarjev, sicer kanalizira Sulo, a dobro vemo, zakaj dejansko odhaja – ker je prodaja tesel tako strmoglavila, da investitorji zahtevajo, da opusti vodenje Oddelka za vladno učinkovitost in se vrne v Teslo.

Tu pa je veliki iluzionistični trik: Musk počne le to, kar je počel veliki, sloviti, legendarni Sula! Ali natančneje: ker je Sula očistil Rim, Musk zdaj čisti Ameriko. Musk s Sulovo proskripcijo legitimira svojo proskripcijo. S Sulovimi pokoli legitimira svoje pokole. Rečeš, da počneš le to, kar so počeli v starem Rimu, pa dobiš opravičilo za svoje početje. Rečeš, da počneš le to, kar so počeli v starem Rimu, pa si nedolžen. Rečeš, da počneš le to, kar so počeli v starem Rimu, pa si že videti monumentalno – zgodovinsko, cesarsko.

Musk in Zuckerberg imata starorimski pričeski, svojim otrokom natikata imena starorimskih cesarjev. Bezos, ki ga bolj vleče v staro Grčijo, si domišlja, da je Aleksander Veliki.

Problem je na dlani: če je to ali ono rekel Ciceron ali Mark Avrelij, še ne pomeni, da je to res! In seveda: če so to ali ono počeli stari Rimljani, še ne pomeni, da je to prav in da je treba to posnemati ali slaviti kot dobro prakso! Trump, Musk in »pravi« moški slavijo stari Rim prav zato, da bi dobili opravičilo za svoje početje. Kar so počeli tudi fašisti in nacisti – z glorifikacijo »veličastnega« starega Rima so poskušali legitimirati svoje početje.

Vox populi vox dei

Stari Rim, ki ga Trump, Musk in »pravi« moški slavijo kot čudež in vrhunec zahodne civilizacije, opraviči in legitimira vse. Čisto vse. Recimo: stari Rim legitimira njihovo mizoginijo. Njihov seksizem. V starem Rimu so vladali moški, in to agresivni, nasilni, mačistični, toksični moški – vse, kar je bilo velikega, pomembnega in monumentalnega, je bilo moško delo. Ženske so bile le njihove žene. Patriarhat je bil zakon, ženske, ki ga niso spoštovale, so bile kaznovane in prikazane kot zlobnice in pošasti. Sporočilo Trumpa, Muska in »pravih« moških je zato nedvoumno: v Ameriki bi moralo biti tako, kot je bilo v starem Rimu! Ameriko je treba narediti spet veliko, toda če jo hočemo narediti spet veliko, potem mora izgledati kot stari Rim! Konec mora biti diskriminiranja moških. Konec mora biti ženske vladavine. Ženske morajo biti spet matere in žene, kariere in spomenike pa morajo prepustiti moškim, »pravim« moškim, kot je Andrew Tate, kralj te nove manosphere. Ni čudnega, da Musk tako zelo rad citira tale pasus iz Hopfovega postapokaliptičnega romana Those Who Remain: »Težki časi ustvarjajo močne moške. Močni moški ustvarjajo dobre čase. Dobri časi ustvarjajo šibke moške. Šibki moški ustvarjajo težke čase.«

Stari Rim kakopak legitimira tudi njihov rasizem. Stari Rim je bil namreč izrazito belski projekt. In ker je bil belski, je bil velik! Če hočemo Ameriko narediti spet veliko, potem mora biti rasizem nekaj povsem normalnega in vsakdanjega! Rasizem je nujen – če hoče biti Amerika kot stari Rim, če hoče biti torej kot imperij, o katerem po dva tisoč letih še vedno vsi govorijo v superlativih, potem se mora znebiti politične korektnosti. Stari Rim je bil etnodržava – če hoče Amerika postati spet velika, potem mora postati etnodržava! Musk je platformo X – menda v imenu latinskega izreka Vox populi vox dei (Ljudski glas je božji glas) – dereguliral in jo odprl sovražnemu govoru, etnonacionalizmu, rasizmu in konspirologiji, kot da bi poskušal namigniti, da je Amerika že etnodržava.

Dalje, stari Rim legitimira tudi njihov šovinizem, njihovo ksenofobijo, njihovo paranojo – njihovo protipriseljensko politiko. Kaj je pokopalo rimski imperij? Točno: invazije barbarov! Kaj bo pokopalo ameriški imperij? Vsekakor: invazije barbarov! Trump, Musk in »pravi« moški svarijo pred migranti, begunci, nezakonitimi priseljenci – pred novimi barbari, grobarji Amerike. Ne govorijo zaman o »invazijah« migrantov. Pozivajo k deportaciji. Rekordni deportaciji. Ja, stari Rim legitimira to deportacijo. Če bi stari Rim zadržal barbare (in multikulturnost), ne bi propadel. Amerika bo propadla, če barbarov ne bo zadržala! Ali trumpovsko rečeno: Ameriko lahko naredimo spet veliko, če »barbare« izženemo in zapremo meje! Cesar Mark Avrelij je pisal tako čudovite dnevnike in meditacije, da kar pozabite, kako brutalno je »zadržal« barbare.

Dalje, stari Rim legitimira tudi njihovo averzijo do demokracije. Ne vzburja jih starorimska republika – vzburjajo jih starorimski diktatorji, tiranije, zatiranje in politično nasilje. Glejte, hočejo reči: stari Rim je bil velik in mogočen, ker se ni menil za demokracijo! Se vam zdi naključje, da so staremu Rimu poveljevali diktatorji? Ne! Sodobne korporacije, od Tesle do SpaceX, so kot stari Rim – diktature. Zato so velike in mogočne! Če hočemo Ameriko narediti spet veliko, jo moramo odpreti diktaturi!

Dalje, stari Rim legitimira tudi njihov požrešni, pogoltni, deregulirani neoliberalni kapitalizem, ki ustvarja strašno, rekordno ekonomsko neenakost. A nič hudega – tudi v starem Rimu, ponosu zahodne civilizacije, je obstajala strašna ekonomska neenakost, pa je bil velik, mogočen in vsemogočen. Brez vse te silne ekonomske neenakosti ne bi bil tako velik, mogočen in vsemogočen.

Spomnite se le, kako je Musk po Trumpovi izvolitvi zighajlal – kako je divje stegoval desnico. To so počeli nacisti, toda Musk je rekel, da je bil to »rimski pozdrav«.

Ekonomska neenakost ga je naredila. Pohlep je dober! Tisti, ki so trdo delali, so bili nagrajeni! Če starorimski sistem ne bi obljubljal visokih nagrad, bogastva, potem ne bi nihče ničesar tvegal! Nihče ne bi nikamor investiral! Ljudje bi bili nepodjetni, neiniciativni, neproduktivni! Rimskega imperija ne bi bilo. Če hočemo Ameriko narediti spet veliko, potem moramo ohraniti in spodbujati ekonomsko neenakost!

In seveda, stari Rim legitimira njihovo tajkunstvo. Musk je najbogatejši človek na svetu, a tudi stari Rim je bil poln tajkunov – bogastvo sociopatskega diktatorja Avgusta, kralja sovražnih prevzemov in privatizacij, ki je med drugim kriminaliziral prešuštvo, kaznoval neporočene in nagradil tiste z otroki (prav res, Musk pred Muskom), naj bi znašalo današnjih šest bilijonov evrov. Kar pomeni, da imajo Musk, Bezos, Zuckerberg in drugi oligarhi še veliko prostora. Lahko še bogatijo. Da je bil rimski imperij tako mogočen in da je imel obenem tajkune, ni naključje – brez tajkunov ga ne bi bilo. Ker so bili tajkuni tako obsceno bogati, so ustvarjali nova delovna mesta, tako da je bogastvo curljalo in kapljalo navzdol, k nižjim slojem. Sodobni neoliberalci temu pravijo »trickle down effect« – starorimski neoliberalci so to verjetno povedali v brezhibni latinščini. Če hočemo Ameriko narediti spet veliko, potem potrebujemo tajkune!

Quod erat demonstrandum

Starorimski tajkuni – ošabni, narcistični, morilski imperialisti – so bili res »pravi« moški. Kako so bili videti? Nedvomno – tako kot Musk. In Bezos. In Zuckerberg. Musk in Zuckerberg imata starorimski pričeski, svojim otrokom natikata imena starorimskih cesarjev. Bezos, ki ga bolj vleče v staro Grčijo, si domišlja, da je Aleksander Veliki, pravijo njegovi zaposleni (morda celo loči med Iliado in Odisejo, kar Musku običajno ne uspe), Zuckerberg pa je nor na tajkunskega cesarja Avgusta. Vsi trije so Trumpovi oligarhi, vsi trije so si kulturno prisvojili stari Rim in staro Grčijo, ki naj bi jima dala legitimnost (zato starorimske revščine, genocidnih pohodov, uporov sužnjev in stavk vojske ne omenjajo, saj bi to zapackalo njihovo sliko rajskega, bajnega starega Rima, v katerem ni bilo razloga za protest, revolt in podobne disrupcije), vsi trije se imajo za cesarje/diktatorje, višja bitja, vsi trije hočejo vladati in diktirati ljudskim množicam – kot starorimski diktatorji. Stari Rim, v katerem je bilo sicer vse polno sužnjev, so si prisvojili, da bi lažje legitimirali in normalizirali svoje neoliberalne ideale, svojo neoliberalno diktaturo in svoj neoliberalni fašizem.

Spomnite se le, kako je Musk po Trumpovi izvolitvi zighajlal – kako je divje stegoval desnico. To so počeli nacisti, toda Musk je rekel, da je bil to »rimski pozdrav«, ki pa, kot pravijo eksperti za stari Rim, menda sploh ni obstajal. Dokazov, da bi se stari Rimljani pozdravljali tako kot Hitlerjevi nacisti, namreč ni, Musk, ki je podprl fašistično Alternativo za Nemčijo (»Nemčijo lahko reši le AfD«), pa je vse pomešal in »rimski pozdrav«, ki ga itak ni bilo, fašiziral. A verjel je, da se je z njegovim »rimskim pozdravom« vrnil stari Rim.

Dvanajstega aprila 2021 se je Elon Musk na Twitterju označil za »tehnokralja in imperatorja Marsa«. Imperatorja Marsa? Čudna, protislovna fraza: Mars je stvar prihodnosti, imperatorji pa so stvar preteklosti. Musk hoče na Mars in obenem v stari Rim. Po eni strani je tehnofrik, hipermoderen, po drugi pa je retro, predmoderen. Francoski filozof Guillaume Faye, ljubljenec skrajne desnice in utemeljitelj sodobnega identitarnega gibanja, je za to sintezo tehnoznanosti in arhaičnih vrednot – za to čudežno zlitje tehnološke progresivnosti in ideološke regresivnosti, modernosti in tradicije, civilizacije in kulture, tehnološke hipermodernosti in rasnih, spolnih hierarhij – skoval izraz arheofuturizem, toda s to protislovnostjo je le kanaliziral protislovnost, ki je bila tipična za naciste in fašiste, obsedene z modernostjo, a obenem zasvojene s starim Rimom in arkadijsko preteklostjo, in ki jo zdaj kanalizirajo Trumpovi oligarhi, »reakcionarni modernisti«, »pravi« moški, vedno pripravljeni na nasilje in razpeti med arhaično völkisch preteklostjo (etnodržava, rasizem, seksizem, antifeminizem, biokulturne čistke) in preroško arijsko prihodnostjo (Mars), ki ne obeta le rasnega engineeringa, ampak tudi evgeniko in eliminacijo – kot bi rekel Hitler – »plevela«.