Plečnikove nagrade / Kdo so nagrajenci?

Plečnikovo nagrado v kategoriji javni prostor je strokovna žirija letos namenila Pokopališču Ankaran

Sklad arhitekta Jožeta Plečnika je nocoj na vrtu Plečnikove hiši v Ljubljani podelil letošnje Plečnikove nagrade. Plečnikovo nagrado v kategoriji javni prostor je strokovna žirija letos namenila Pokopališču Ankaran arhitektov Uroša Rustje, Primoža Žitnika, Mine Hiršman in Matea Zonte ter krajinskih arhitektov Ane Kučan, Luke Javornika in Danijela Mohoriča. Na nocojšnji prireditvi so podelili tudi tri Plečnikove medalje.

Kot piše v utemeljitvi Plečnikove nagrade, zasnova pokopališča posega neposredno v brežino gozdnega roba in izkušnjo kraja naveže na dojemanje krajine v širšem merilu. Avtorji višinsko razliko izjemno zahtevne lokacije premoščajo s klančinami, ki obiskovalca vizualno povezujejo s horizontom in različnimi gozdnimi ambienti. Členitev enotnega pokopališkega prostora na več delov, tako da se posamezna grobna polja potopijo v okoliški gozd, odpira možnost prepletanja gozdne krajine s prostori grobov, kar subtilno aktivira potencial javnega prostora in ga hkrati zaščiti, uporabnikom pa ponuja parkovno ureditev, ki presega program in prostor pokopališča.

Plečnikovo medaljo v kategoriji arhitekturne realizacije večjega merila je žirija namenila Vrtcu Bohinj. Avtorji arhitekture so Ana Jerman, Janja Šušnjar, Sofia Romeo Gurrea-Nozaleda in Miguel Sotos Fernandez-Zuniga, avtorja krajinske arhitekture Luka Javornik in Lara Gligić. Vrtec je umeščen na rob največjega naselja v Bohinjski dolini in se z vhodnim dvoriščem navezuje na nasproti ležeče dvorišče osnovne šole. Dialog med vzgojnima institucijama je po besedah žirije vzpostavljen tako v vsebinskem kot tudi v formalnem smislu. Merilo vrtca pa je hkrati pomembno tudi zaradi velikosti lastnih volumnov, ki temeljijo na tipologiji bohinjske domačije, a na neobičajen način. Gre namreč za njeno povečavo, ki ob dosledni izpeljavi projekta dobi svojo arhitekturno vrednost.

V kategoriji arhitekturne realizacije manjšega merila je žirija Plečnikovo medaljo namenila revitalizaciji Stare steklarske in Vrazovega trga s pripadajočimi ulicami v starem mestnem jedru Ptuja. Avtorji arhitekture so Matevž Zalar, Ambrož Bartol, Dominik Košak, Miha Munda, Rok Staudacher in Samo Kralj, avtorji krajinske arhitekture Darja Matjašec, Pia Kante in Katja Mali. Revitalizacija objektov Stare steklarske in zunanjih ambientov povezuje pomenske in materialne zgodovinske plasti Ptuja s sodobnimi javnimi programi za aktiviranje skupnosti in oživljanje starega mestnega jedra. Intervencije v obliki urbane opreme malega merila delujejo "akupunkturno", saj izkušnji daje takt predvsem veliko merilo mesta, je zapisala žirija.

"Zasnova pokopališča posega neposredno v brežino gozdnega roba in izkušnjo kraja naveže na dojemanje krajine v širšem merilu. Avtorji višinsko razliko izjemno zahtevne lokacije premoščajo s klančinami, ki obiskovalca vizualno povezujejo s horizontom in različnimi gozdnimi ambienti. Členitev enotnega pokopališkega prostora na več delov, tako da se posamezna grobna polja potopijo v okoliški gozd, odpira možnost prepletanja gozdne krajine s prostori grobov, kar subtilno aktivira potencial javnega prostora in ga hkrati zaščiti, uporabnikom pa ponuja parkovno ureditev, ki presega program in prostor pokopališča."

Utemeljitev žirije za Plečnikovo nagrado

Plečnikovo medaljo za bogatitev prostorske kulture je prejel Zaš Brezar za platformo Landezine. Kot piše v utemeljitvi, je Landezine platforma, ki se je iz virtualne točke za objavo referenčnih krajinskoarhitekturnih projektov razvila v mednarodno spletno stičišče, z organizacijo dogodkov pa tudi v realni prostor za spremljanje, razkrivanje in raziskovanje smernic urejanja odprtega prostora. Zanjo so značilne stalna rast, hitra odzivnost, občutljivost in odprtost za soočanje s pogosto neprijetnimi vprašanji sedanjosti in prihodnosti.

Plečnikovo medaljo za strokovno publicistiko je žirija namenila knjigi Raimonda Mercadanteja z naslovom Between History, Ideologies and Conflicts, Architecture in Slovenia 1968-1991. Kot piše v utemeljitvi, knjiga z beleženjem mikrozgodovin polpreteklega obdobja osvetljuje delovanje arhitektov, razkriva širše sistemske in ideološke napetosti ter s tem vzpostavi dragocen vpogled v dogajanje, ki je bilo tesno prepleteno z jugoslovanskim prostorom, v širšem evropskem merilu.

Štipendijo Plečnikovega sklada pa je prejel Elvis Jerkič za magistrsko delo Pravica do železnice: idejna zasnova revitalizacije železniških objektov v Baški grapi (2024).

Ob podelitvi nagrad so v prvem nadstropju Plečnikove hiše odprli razstavo Velikost arhitekture: Artefakti Plečnikovih nagrad 2025, na kateri so nagrajena dela predstavljena skozi temeljno idejo projekta. Ta je materializirana z izbranimi fragmenti, ki predstavljajo osrednjo temo ustvarjalnega procesa oz. arhitekturnega objekta. 

Za 20. maj je napovedana še okrogla miza na temo Umerjanje za sodobnost v Galerija Dessa, kjer se bosta arhitektka Eva Gusel ter direktorica Muzeja za arhitekturo in oblikovanje Maja Vardjan pogovarjali z letošnjimi prejemniki Plečnikovih nagrad 2025.

Isti dan bodo v galeriji Dessa odprli tudi razstavo Merilo: procesi Plečnikovih nagrad 2025. Pospremil jo no izid istoimenskega kataloga v slovenskem in angleškem jeziku, v katerem bodo poleg predstavitve nagrajenih projektov še obrazložitve nagrad s strani žirije in reflektirano razmišljanje avtorjev o svoji arhitekturni produkciji.