Kršitev proste odločitve volivcev
Kdo vse ve, katerih volitev ste se udeležili in katerih ne, in za kakšne namene je mogoče ta podatek zlorabljati
Goljufanje? Državna volilna komisija je namreč na dan glasovanja prejela prijavi dveh volivcev, ki sta zatrjevala, da so ju v času glasovanja člani SDS opozorili, da se še nista udeležila referenduma in naj to vendarle storita. (na fotografiji zadovoljni Janez Janša po objavi rezultatov referenduma) /
© Borut Krajnc
Volitve (in referendumsko glasovanje) v Sloveniji, vsaj kar se tiče njihove najosnovnejše oblike – pravice svobodne odločitve, ali glasovati in za koga –, sodijo med vzornejše ureditve predstavniške demokracije. Država je ravno prav majhna, da ima vsak glas razmeroma veliko težo in da so hkrati možnosti zlorabe manjše kot v večjih sistemih. Le enkrat je bilo glasovanje razveljavljeno in se je moralo ponoviti, a to ni bilo zaradi neposrednih posegov v aktivno volilno pravico ali nepravilnosti pri preštevanju glasovnic, ampak ker je koalicija pod vodstvom dr. Mira Cerarja napačno uporabila javna sredstva za referendumsko kampanjo. Na nedavnem referendumu o pokojninah kulturnikov pa se je to spremenilo. Člani in simpatizerji SDS v volilnih odborih naj bi bili na dan glasovanja pregledovali volilne imenike, ugotavljali, kdo je že prišel na referendum in kdo ne, in potem pozivali k udeležbi tiste, ki se glasovanja še niso udeležili, pa bi se ga po mnenju stranke očitno morali. Pri tem se postavlja več vprašanj o pravici do proste odločitve volivcev in o tajnosti glasovanja, poraja se dvom o prej zapisani dogmi o poštenosti slovenskih ljudskih glasovanj. So bila pri tem storjena tudi kazniva dejanja zoper volilno pravico? Kdo naj zanje odgovarja? In kako naj se v prihodnje tovrstno početje prepreči?