17. 6. 2025 | Družba
Mineva 33 let od smrti Mladininega novinarja Iva Štandekerja
Leta 2011 so na kraju, kjer ga je zadela granata, postavili spominsko ploščo
Ivo Štandeker zadnjič v Sarajevu
© Arhiv Mladine
V ponedeljek, 16. junija, je minilo 33 let, odkar je med vojno v BiH umrl Mladinin novinar Ivo Štandeker. Vojnega dopisnika Mladine so v sarajevskem naselju Dobrinja zadeli drobci granate, izstreljene s srbskih položajev. Umrl je med prevozom v vojaško bolnišnico pri Sarajevu. Poleg Štandekerja je bila v napadu ranjena tudi ameriška fotoreporterka Jana Schneider, s katero sta pred tem več mesecev preživela v Sarajevu in drugih delih Bosne in Hercegovine.
Mirjana Babić, ki je s svojim vozilom poskušala rešiti ranjena novinarja, je takrat za STA povedala, da ju je želela odpeljati v mestno bolnišnico, a so jo srbski vojaki ustavili na prvi barikadi. Vse tri so pod prisilo odpeljali najprej na Ilidžo, nato pa v kakih deset kilometrov oddaljeni planinski dom, kjer so imeli po navedbah Babićeve sprejemni center. Mirjano Babić so nato izpustili, agonija ranjenih novinarjev pa se je po več urah poskusa prevoza v klinični center v Sarajevu končala s Štandekerjevo smrtjo.
Schneider, ki je v napadu skoraj izgubila nogo, je kasneje povedala, da sta na usodni dan s Štandekerjem skušala priti do točke, od koder bi lahko fotografirala vzpetino Mojmilo, kjer naj bi bili utaborjeni srbski vojaki.
Na Mladini od leta 1987
Ivo Štandeker se je rodil 22. avgusta leta 1961 v Pesnici pri Mariboru. Za Mladino je začel delati leta 1987. Najprej je pisal članke o stripovski kulturi, štiri leta je bil urednik Zadnje strani, najbolj odmevne časopisne rubrike osemdesetih let, in kasneje urednik mednarodne priloge World Media.
Leta 1992 je posmrtno prejel častni znak svobode za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije. Leta 2011 so na kraju, kjer ga je zadela granata, postavili spominsko ploščo.
Leta 1992 je posmrtno prejel častni znak svobode za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije. Leta 2011 so na kraju, kjer ga je zadela granata, postavili spominsko ploščo.
Za Mladino je med drugim pisal reportaže in intervjuje o jugoslovanski politični emigraciji in afriških misijonarjih, zapisoval pa je tudi sodobno zgodovino Balkana. Z začetkom vojne v Sloveniji je postal tudi vojni poročevalec, ki je kot očividec poročal z bojišč od Šentilja, Osijeka in Vukovarja do Dubrovnika in Sarajeva.
"Ivo ni bil niti nespameten niti pretirano pogumen. Bil je najboljši novinar, kar sem jih kdaj srečal. In srečal sem veliko dobrih. Ubili so ga v Sarajevu in nekje v žepu je imel beležnico. Da bi kaj zapisal. Zato je bil tam."
Ervin Hladnik Milharčič,
novinar
"Ko se je začela vojna, se je zdelo nespodobno spreminjati merila. Med vsemi tistimi celinami smo največ pisali o Balkanu. Tam nekje smo pač doma. Ivo je pisal samo o rečeh, ki jih je res videl. In pisal je vražje dobro. Najboljše zgodbe so seveda ostale nenapisane. Le kdo bi verjel, da so tako čudne reči sploh mogoče? In tako blizu. V resnici ni maral vojne. Tudi tisto, da ima rad mesta in mu je žal, če jih rušijo, je bila prijazna laž, za dober začetek poročila iz Sarajeva. Rad je imel ljudi. Njegove zgodbe so zgodbe o ljudeh, s katerimi je govoril v Osijeku, Vukovarju, Dubrovniku. Ivo ni bil niti nespameten niti pretirano pogumen. Bil je najboljši novinar, kar sem jih kdaj srečal. In srečal sem veliko dobrih. Ubili so ga v Sarajevu in nekje v žepu je imel beležnico. Da bi kaj zapisal. Zato je bil tam." Tako je v spomin Ivu Štandekerju (1961–1992) zapisal njegov dolgoletni kolega in novinarski soborec Ervin Hladnik Milharčič v spominski izdaji Mladine, ki je s črno naslovnico izšla 23. junija 1992, teden dni po njegovi tragični smrti v Sarajevu.
Bil je tudi prevajalec težjih strokovnih del iz nemščine. Med drugim je prevedel Metapsihološke spise Sigmunda Freuda, Strukturne spremembe javnosti Jürgena Habermasa in Absolutne religije Georga Wilhelma Friedricha Hegla.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.