Slovenec v Hollywoodu / Med 35 najuspešnejšimi mladimi inovatorji na svetu
Raziskovalca Jerneja Barbiča je Ameriška filmska akademija za prelomno delo na polju vizualnih učinkov letos nagradila s "tehničnim oskarjem"

Barbičev program je zmodeliral parazitskega antijunaka v trilogiji Venom, Sonyjevem spin-offu franšize Spider-Man.
Jernej Barbič (1976) prihaja s Kozmeric, vasi blizu Mosta na Soči, a že dobrih 25 let živi v Združenih državah Amerike. Novi dom je našel v Los Angelesu, natančneje v soseski Pacific Palisades, ki jo je na začetku leta opustošil hud požar. Za Barbiča se je leto torej začelo s katastrofo, že mesec kasneje pa nadaljevalo z velikim zmagoslavjem: februarja je izvedel, da je med prejemniki ugledne nagrade SciTech Academy Award – nagrade, ki jo za prelomne tehnične dosežke v filmski industriji podeljuje Ameriška filmska akademija, zato se je je prijel naziv »tehnični oskar«. Na slovesnosti, ki je bila konec aprila, jo je prejel, ker je z ekipo vrhunskih znanstvenikov razvil napredno programsko opremo Ziva VFX, ki je bila uporabljena že v več kot 60 hollywoodskih blockbusterjih. Med najnovejšimi so denimo Garfield (2024), Godzilla in Kong: Novi imperij (2024), Venom: Zadnji ples (2024), Dune: Peščeni planet, 2. del (2024) in najdražja televizijska serija vseh časov, Gospodar prstanov: Prstani moči.
Njegov prispevek k razvoju vizualnih učinkov je sicer že dobro desetletje pred tem prepoznala slovita poljudnoznanstvena revija MIT Technology Review in ga uvrstila na seznam 35 najuspešnejših mladih inovatorjev na svetu.
Barbič pa ne dela samo za hollywoodsko filmsko industrijo, ampak je tudi redni profesor matematike in računalniške grafike na Univerzi v Južni Kaliforniji (USC), eni od najboljših ameriških univerz s področja računalništva.
Za Mladino je spregovoril o svojem delu, predvsem o zmagovalnem programu Ziva VFX, pa tudi o težkih delovnih razmerah v razvpito izkoriščevalski panogi vizualnih učinkov, o nedavnih stavkah hollywoodskih scenaristov in igralcev ter o možnostih in grožnjah, ki jih v filmsko industrijo prinaša umetna inteligenca.
Lahko za začetek razložite, kako deluje Ziva VFX? Kaj je pravzaprav namen tega programa in kako se dejansko uporablja?
Ziva VFX je programsko orodje za ustvarjanje tridimenzionalnih likov za film – to so lahko ljudje, živali ali fantazijska bitja, npr. pošasti ali pravljična bitja. Naše orodje temelji na biomehaniki, torej na natančnem modeliranju mišično-kostnega sistema. K temu sodijo kosti, mišice in drugo mehko tkivo. Tradicionalno se te animacije ustvarjajo ročno – umetnik mora v 3D-prostoru ročno oblikovati mišice in premikanje kože, kar je izjemno zamudno in drago. Ziva VFX omogoča, da celotno anatomijo modeliramo računalniško, nato pa na podlagi fizikalnih in matematičnih enačb simuliramo, kako se mišice premikajo, kako se deformirajo in kako to vpliva na zunanji videz telesa. Animator mora poznati le osnovno anatomijo, ni pa mu treba razumeti kompleksnih fizikalnih konceptov, kot so sile, tenzorji, navori itd. Te računske procese prevzame naš sistem, to pomeni, da umetnik lahko dela v sebi razumljivem jeziku.