Šola ni prostor za zdravstvene dejavnosti

Stroka proti uvedbi psihoterapije v šole

Na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani so oblikovali izjavo v zvezi s predlaganim amandmajem, ki se nanaša na psihoterapevtsko dejavnost v šoli. Izjavo, s katero se strinjajo številni podpisniki, tudi zdravstvena stroka, so 1. julija poslali v Državni zbor.

Javno pismo v celoti objavljamo spodaj.

***

Stroka proti uvedbi psihoterapije v šole

Pred časom smo z Izjavo, ki jo je podpisala celotna pedagoška in psihološka stroka v Sloveniji, vlado opozorili, da je uvajanje psihoterapije v šole, kot to predvideva predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti nesprejemljivo. Zdaj amandma 26. člena predvideva, da bi se psihoterapija lahko izvajala v prostorih šole v okviru javne zdravstvene mreže, podobno, kot je na šoli zobozdravnik.

Menimo, da je taka primerjava nepremišljena in popolnoma neprimerna. Preventivne zobozdravstvene preglede namreč potrebuje vsak otrok, psihoterapije pa ne. Stroka sporoča, da je ca. 3-5 odstotkov otrok, ki potrebujejo bolj kompleksne obravnave, ki pa se po naravi dela izvaja izven šole, kjer se otrokom nudi celovit multidisciplinaren pristop in specifična individualno strokovno utemeljena terapija. V psihoterapijo se ne vključi samo otroka, kajti sodobni pristopi vključujejo celo družino, za kar je potreben tim strokovnjakov od pedpopsihiatrov, psihologov, kliničnih psihologov, socialnih delavcev, pedagogov itn. Šola tega ne more zagotoviti.

Obravnavanje zgolj otroka bi pomenilo stigmatizacijo in patologizacijo otroka, ki bi zaradi tega, da je ta obravnava na šoli, vodila v dodatno socialno izključenost in s tem povečevanje težav. 

To pomeni, da problem ne smemo videti samo v otroku, kajti običajno so otrokove težave odraz širših okoljskih dejavnikov; družine, socialnoekonomskega statusa in drugih dejavnikov. Obravnavanje zgolj otroka bi pomenilo stigmatizacijo in patologizacijo otroka, ki bi zaradi tega, da je ta obravnava na šoli, vodila v dodatno socialno izključenost in s tem povečevanje težav. Tudi v zvezi z nasiljem raziskave kažejo, da je nekaj elemenotov povezanih z nasiljem v samem otroku, vendar pa je večina dejavnikov, ki sprožajo nasilje v tesni povezavi z drugimi dejavniki kot so družina, socialno ekonomski status, klima v razredu itd.

Prav tako se sprašujemo, kako bi potekale psihoterapije, ki naj bi se izvajale tudi na fakultetah – torej tudi na fakultetah z versko vsebino, pri mladostnikih, ki se soočajo z izzivi na področju spolne identitete, istospolno usmerjenostjo, splavom itn.

Podpisani pričakujemo, da si bo vlada prizadevala za to, da se v šolah prioritetno zagotovijo učiteljice in učitelji ter okrepijo svetovalne službe ter se tako zmanjša potreba po psihoterapiji, ko pa ta kljub vsemu še nastane, je treba povečati dostopnost obravnav izven šole s tem, da se intenzivira razvoj centrov za duševno zdravje, kajti le na ta način bo otrokom zagotoviela celovita in kakovostna obrvnava. Šola pa ni prostor za zdravstvene dejavnosti, kajti njen namen sta razvoj osebnosti in pridobivanje znanj.

Zdravstveni delavci izjavljamo, da so pedagogi in svetovalne službe v šolah usposobljeni za vsakodnevno vzgojo, izobraževanje in obravnavo otrok. Podpiramo pedagoške delavce v naporih za spoštovanje njihovega poklica. Pomanjkanje pedagoških delavcev je tako problem celotne družbe.

Ob tem v pedagoški stroki poudarjamo, da že zdaj uspešno sodelujemo z obstoječimi zdravstvenimi profili – pedopsihiatri, kliničnimi psihologi, psihologi, specialnimi pedagogi, logopedi, socialnimi delavci – v centrih za duševno zdravje otrok in mladostnikov, kjer je obravnava rizičnih otrok in mladostnikov strokovna, kakovostna in varna. Podpiramo nadaljnjo krepitev teh, že obstoječih profilov, saj ti omogočajo celostno obravnavo otroka ali mladostnika, pri čemer je psihoterapija le eden izmed integralnih delov njihovega dela. Nikakor pa ne moremo podpreti zniževanja standardov v zdravstvu, kot to predvideva obstoječi predlog zakona.

Zdravstveni delavci izjavljamo, da so pedagogi in svetovalne službe v šolah usposobljeni za vsakodnevno vzgojo, izobraževanje in obravnavo otrok. Podpiramo pedagoške delavce v naporih za spoštovanje njihovega poklica. Pomanjkanje pedagoških delavcev je tako problem celotne družbe. Zahteva, da imajo na delovnih mestih zagotovljene kompetentne strokovnjake, je potreba in osnovni pogoj njihovega dela. Podpiramo tudi uvajanje dodatnih svetovalnih delavcev, če se pokaže potreba. Sodelovanje strokovnjakov v zdravstvu in šolah je že dolgo uveljavljena praksa. Vpeljevanje psihoterapevtov v sole, torej zdravljenje psihološke motnje v šolskem okolju, bi že tako očitno ranljivega otroka izpostavilo na način, ki je nesprejemljiv. Pedagogi in svetovalni delavci v primeru potrebe usmerijo otroka in starše v zdravstveni sistem, ki jim nudi poleg ustrezne timske obravnave tudi zaupnost. V teh obravnavah pa so šolski delavci vključeni in so in bodo eden od osrednjih temeljev duševnega zdravja otrok.

Prof. dr. Karmen Pižorn, dekanja Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani

Prof. dr. Milena Ivanuš Grmek, dekanja Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru

Prof. dr. Tomaž Grušovnik, dekan Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem

Oddelek za socialno pedagogiko PeF UL, prof. dr. Darja Zorc Maver, predstojnica

Slovensko društvo pedagogov, prof. dr. Jasna Mažgon, predsednica

Oddelek za specialno in rehabilitacijsko pedagogiko PEF UL, doc. dr. Mojca Lipec Stopar, predstojnica

Oddelek za socialno pedagogiko PEF UP, doc. dr. Matej Vukovič, predstojnik

Svetovalni center Maribor, direktorica mag. Mateja Bagatelj

Združenje ravnateljev in pomočnikov ravnateljev za stike z javnostjo, mag. Mojca Mihelič, predsednica

Sekcija psihologov v vzgoji in izobraževanju pri DPS, predsednica mag. Barbara Stožir Curk

Center za raziskovanje in spodbujanje nadarjenosti na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, predstojnica dr. Mojca Juriševič

Društvo psihologov Slovenije, prof. dr. Anja Podlesek, predsednica

Pedagoški inštitut Slovenije, direktor prof. dr. Igor Ž. Žagar

Zveza društev pedagoških delavcev, prof. dr. Danijela Makovec Radovan, predsednica

Oddelek za pedagogiko in andragogiko, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, prof. dr. Klara Ermenc, namestnica predstojnice

Združenje psihoteraptevtov Slovenije

Zbornica kliničnih psihologov, asist. dr. Sana Čoderl Dobnik, univ. dipl. psih., spec. klin. psih., predsednica

Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, prof. dr. Bojan Mozil, predstojnik