Sporno merilo / S priljubljenostjo do javnih sredstev

Uvedba novega merila na letošnjem razpisu za razvoj in profesionalizacijo nevladnih organizacij je povzročila razburjenje. Prinaša namreč dodatne točke področjem, ki že zdaj skupno prejmejo največ sredstev z dohodninskimi donacijami davkoplačevalcev. Tako bi področje zdravstva dobilo osem točk, sledijo socialno varstvo, varstvo pred naravnimi nesrečami, šport, kmetijstvo, izobraževanje, mladina in kultura, vsako področje dobi točko manj kot tisto na mestu pred njim. Lani sta največ prispevkov zbrali Društvo za srčno-žilne bolezni AED in Društvo Rdeči noski, brez njiju bi zdravstvo izpadlo s seznama dodatnih točk.

Na spornost tega merila so opozorili člani sveta vlade za spodbujanje razvoja prostovoljstva, prostovoljskih in nevladnih organizacij. »Človeške zasebne preference so pogosto kratkovidne in slepe za skupnost in solidarnost,« so zapisali in izrazili skrb, da bodo manj razvita področja, kot sta na primer varstvo človekovih in otrokovih pravic, ostala brez dodatnih točk. »Sedem ali osem dodatnih točk pomeni ogromno in jih bo pri drugih merilih skoraj nemogoče nadomestiti.«

A kljub kritiki ministrstvo za javno upravo vztraja, da je razpis uravnotežen, uvedbo novega merila pa zagovarja s tako imenovano voljo ljudstva, češ da je »ministrstvo prisluhnilo državljanom, njihovim vrednotam in prioritetnim področjem«.

Z direktorjem krovne mreže slovenskih nevladnih organizacij (CNVOS) Goranom Forbicijem na čelu je na ministra za javno upravo Franca Propsa skupen poziv v protest proti novemu merilu naslovilo 206 organizacij. V njem poudarjajo, da takšno točkovanje zaposlenim in prostovoljcem, ki se vsakodnevno trudijo za našo blaginjo, sporoča, »naj se raje še malo potrudijo za svojo promocijo in marketing«. In to »enostavno ni dostojno«. Dodajajo, da se tako v panogi poglablja razslojevanje, saj so dodatno nagrajena področja z večjo organizacijsko močjo in več medijske pozornosti, zapostavljene pa organizacije, ki delujejo z marginaliziranimi skupinami ali na manj izpostavljenih področjih.

S pozivom se ne strinjajo v Zvezi organizacij pacientov Slovenije. Očitajo mu neupoštevanje raznolikosti panoge in posebnih razmer, v katerih že dolgo delujejo NVO v zdravstvu in socialni oskrbi. Z merilom se strinjajo, češ da je to prvič, da je ministrstvo v razpisu zaznalo neenakost, ki jo zdravstvene in socialne NVO občutijo že leta. Forbici je v odzivu poudaril, da pri novem merilu ne gre za pomoč deprivilegiranim področjem, temveč za uvajanje merila priljubljenosti – zdravstvo dodatnih točk ne bi prejelo, če ne bi imelo dveh močnih predstavnic.

Kot je pojasnil, se s takšnim načinom razmišljanja približujemo logiki, ki jo je Janševa vlada pod krinko »ljudske volje« uporabljala za slabljenje do oblasti kritičnih organizacij.

Kje je torej pravi smisel finančne pomoči, če jo prejmejo tisti, ki delujejo na področjih, kjer se z dohodninskimi donacijami že tako zbere največ sredstev?