Oxfam / Štirje najpremožnejši Afričani bogatejši od polovice celine

Oxfam izpostavlja slabo davčno politiko kot enega glavnih vzrokov za premoženjsko neenakost

Štirje najbogatejši Afričani imajo več premoženja kot približno polovica od 750 milijonov prebivalcev afriške celine, v svojem novem poročilu navaja nevladna organizacija Oxfam. Ob tem opozarja na pereč problem neenakosti in davčnih politik številnih afriških držav, ki zapostavljajo revne in bogatim omogočajo kopičenje premoženja.

"Afrika v letu 2000 ni imela nobenega milijarderja. Danes jih ima 23, njihovo skupno premoženje pa se je v petih letih povečalo za 56 odstotkov in doseglo osupljivih 112,6 milijarde dolarjev," je Oxfam izpostavil v poročilu z naslovom Kriza neenakosti v Afriki in vzpon super bogatih, ki je bilo objavljeno v sredo.

Nevladna organizacija opozarja, da imajo štirje najbogatejši Afričani več bogastva kot polovica celotnega kontinenta.

Najbogatejši Afričan so 23,8 milijardami ameriških dolarjev premoženja je nigerijski poslovnež in milijarder Aliko Dangote, ki je hkrati tudi najbogatejša temnopolta oseba na svetu. Med štirimi najbogatejšimi so še egiptovski poslovnež Nasef Saviris ter Južnoafričana Johann Rupert in Nicky Oppenheimer.

Oxfam ob tem v poročilu opozarja, da je v Afriki skoraj polovica od 50 držav z največjo stopnjo premoženjske neenakosti na svetu, vlade pa kljub naraščajoči revščini kažejo vse manjšo zavezanost omejevanju neenakosti. Skoraj 90 odstotkov afriških držav je od leta 2022 nazadovalo na področju progresivnega obdavčevanja, delavskih pravic in minimalnih plač, ki so po mnenju nevladne organizacije nujne za boj proti neenakosti.

Oxfam trdi, da vladne politike številnih držav omogočajo najbogatejšim, da si nakopičijo še več bogastva. Za naraščajočo neenakost krivijo tudi "regresivne politike" Mednarodnega denarnega sklada in nezakonite finančne tokove, zlasti uporabo davčnih oaz za skrivanje bogastva v tujini.

Opozarjajo tudi na vpliv najbogatejših posameznikov na politične odločitve, kupovanje glasov na volitvah in neučinkovitost javnih institucij.

Oxfam je v poročilu priporočil prenovo davčnih uprav in politik po celotni afriški celini. "Dodatni enoodstotni davek na premoženje in 10-odstotni davek na dohodek najbogatejšega odstotka prebivalstva Afrike bi lahko prinesel do 66 milijard dolarjev letno, kar je več kot dovolj za zapolnitev vrzeli v financiranju brezplačnega kakovostnega izobraževanja in splošnega dostopa do električne energije," so zapisali.