Zmaga atletinje Caster Semenya

Caster Semenya, olimpijska in svetovna prvakinja v teku na srednje proge, je bila leta 2009, po zmagi na svetovnem prvenstvu v atletiki, osumljena, da ni ženska. Oziroma da ni »čisto zares ženska« – in da mora biti potemtakem moški. Pri testiranju se je izkazalo, da ima v krvi zvišano raven testosterona in da se je rodila s spolnima kromosomoma XY, sicer značilnima za moške. Že leta 2011 je Mednarodna atletska zveza uvedla nova pravila, ki so za športnice določila zgornjo mejo testosterona, kar je imelo pogubne posledice za športno pot številnih atletinj, če se niso odločile za znižanje ravni testosterona s hormonsko terapijo.

Največ prahu je zagotovo dvignil primer Caster Semenya, ki v to ni privolila, zaradi česar ni več mogla sodelovati na mednarodnih tekmovanjih. Zoper to je vložila tožbo na Športno arbitražno razsodišče v Švici, nato še na švicarsko zvezno vrhovno sodišče, kjer pa pravice ni našla, zato je boj nadaljevala na Evropskem sodišču za človekove pravice. To je prejšnji teden odločilo, da je Švica kršila pritožničino pravico do poštenega sojenja, in državi naložilo, naj atletinji povrne 80 tisoč evrov stroškov, sodba pa zadevi utira pot, da bi se lahko vrnila na švicarsko sodišče.

Ta primer je samo eden od številnih v svetu atletike, posebne pozornosti pa je bil deležen tudi primer boksarke Iman Helif na lanskih olimpijskih igrah. Tudi ta naj bi bila imela v telesu prisotne kromosome XY. Je zato moški? Je Caster Semenya moški? Spol je kompleksna stvar. Kromosomi niso zmeraj odločilni, ko gre zanj. Nekateri se lahko rodijo tudi z biološkimi značilnostmi (kot so kromosomi, hormoni, spolni organi), ki ne ustrezajo tipičnim definicijam moškega ali ženske. V teh primerih govorimo o interspolnosti ali različnih interspolnih variacijah.

»Kromosomi so kot tipski načrt hiše. Tega lahko prodate več osebam z različnimi parcelami, ki bodo potrebovale prilagoditve. Pri realizaciji bodo nekateri zakopali v zemljo in z lopato zadeli v skalo, drugi pa bodo ugotovili, da nimajo kam postaviti garaže,« je pojasnil biolog Tim Prezelj, ki se ukvarja z interdisciplinarnimi raziskavami spolnosti. »V bistvu ves čas mešamo kategoriji spola in reprodukcije. Imamo dve vrsti gamet, moško in žensko, a to je samo reproduktivna kategorija, spol kot koncept pa v biologiji dejansko nima enotne definicije.«

Od tod pogosto izvirajo frustracije in žolčne razprave, kakršne smo nazadnje poslušali v zvezi z Iman Helif. »To je povezano predvsem s slabim poznavanjem področja, kar izhaja že iz spolne vzgoje, tega, kako te probleme ljudem predstavimo v izobraževalnem sistemu,« je pojasnil Prezelj. »Obenem je spol nekaj, kar se načeloma tiče vsakega izmed nas – zato čutimo, četudi gre za lažen občutek, ki ga narekuje ’zdrava kmečka pamet’, da znamo vsi na to temo kaj povedati.«

Ravno zaradi tega pa smo, kadar pride do vprašanja spola, lahke tarče za različna banalna posploševanja in populistične puhlice.