Hojs je že oborožen, Mahnič pa poziva ljudstvo, da se uri v streljanju

Žan Mahnič je znova ujel svoj trenutek in se priključil že dve leti starim apelom po oboroževanju ljudstva

Žan Mahnič je znova ujel svoj trenutek in se priključil že dve leti starim apelom po oboroževanju ljudstva. Nedavne fizične incidente z romsko skupnostjo, zaradi katerih ljudje organizirajo javne proteste, je na X omrežju pospremil z istimi poudarki, kot jih že dolgo časa uporablja šef stranke SDS in njegovi številni podporniki: »Državljanke in državljani! Včlanite se v strelska društva in na ta način boste lahko doma legalno posedovali orožje. Mi pa bomo s spremembo zakonodaje poskrbeli, da prekoračen silobran ne bo več obstajal.«

Naj takoj povem, da trenutno zgražanje vladajočih strank prihaja zelo pozno. V normalni demokraciji bi bilo tako: slovenska vlada bi sklicala tiskovno konferenco in domačo ter mednarodno javnost obvestila, da skrajno desna opozicijska stranka, zdaj sicer že dve leti, načrtno hujska k oboroževanju naroda in nabavi orožja. O tem bi obvestila vse mednarodne inštitucije in politične odločevalce, predvsem pa bi podala kazensko ovadbo.

Ampak kaj, ko Robert Golob, Matjaž Han in Asta Vrečko tega že ves čas ne zmorejo. Zato ne krivimo vsega hujskačev k orožju, krivimo tiste, ki tega ne preprečijo! Zakaj torej Janez Janša in njegovi nenehno pozivajo k osebnemu oboroževanju državljanov? Ker lahko.

Orožje namesto 113

Kasneje je v sredo Mahnič v oddaji z Urošem Slakom na POP TV svojo misel o včlanitvi v strelska društva še dopolnil: »Če nekdo pride k vam v hišo ponoči, da bi vas oropal, ali pa, da bi škodoval vam ali vaši družini, ali pride čez dan, da bi vam škodoval, in imate orožje doma, se lahko to orožje tudi uporabi… Bolje je imeti orožje doma kot pa celotno policijo na številki 113.«

Da bi zapis umaknil, je začuden zavrnil. Nihče na razmišlja, da bi ga kakorkoli ovadil, je pa tokrat le sledilo veliko odzivov, predvsem iz vrst politikov vladajoče koalicije, ki so se zadovoljili z moralnim ukorom in splošnimi ugotovitvami, da je šel v hujskaštvu predaleč.

Poslanka Nataša Sukič je opozorila, da v SDS očitno razmišljajo o ljudeh kot o glinastih golobih: »Ta lahkotna izjava poslanca Mahniča nekako spominja, kot da se mi pogovarjamo o športni panogi streljanja glinastih golobov. Le da bomo kmalu, če ali pa ko stranka SDS prevzame oblast, glinasti golobi ljudje. Najprej so to Romi, jutri pa bomo vsi, ki nismo z njimi.«

Zloraba silobrana

Najbrž se ni preveč smiselno vsebinsko spraševati, kaj bi Mahnič s stranko SDS zares želel predlagati, saj je njegova gesta izključno psihopropagandne narave in ne more biti podvržena resni pravni presoji. Ko omenja silobran, se mora pretvarjati, da ne razume določil o samoobrambi v Kazenskem zakoniku in Zakonu o orožju. Hliniti mora, da samoobramba v skrajni sili (32. člen KZ) ne postavlja strogih pogojev, pod katerimi je uporaba orožja sploh dopustna.

Le takrat, ko grozi neposredna nevarnost, ko je napad neposreden, ko je ogroženo življenje, zdravje ali premoženje, uporabljena sila pa mora biti sorazmerna grožnji. Uporaba sile oziroma orožja mora biti edini način odvrnitve nevarnosti, Mahnič pa javno razlaga zakonsko dikcijo na način, da ljudi spodbuja, da uporabijo orožje kar povprek.

Povedano na kratko: poslancu gre za to, da bi promoviral oboroževanje in uporabo orožja iz hujskaških in političnoinstrumentalnih, ne pa tudi iskrenih namenov. Na tej poti pa bi rad zlorabil 22. člen KZ o silobranu, ki pravi, da dejanje, ki je storjeno v silobranu, ni protipravno. Oziroma: »Silobran je obramba, ki je nujno potrebna, da storilec odvrne od sebe ali koga drugega istočasen protipraven napad.«

»Cigansko nasilje«

Podobno kot ne smemo naivno verjeti, da gre stranki SDS za zaščito ogroženih ljudi, nas ne prepriča niti namen ljubiteljem svastike (keltskega križa), ki so se tokrat spet pojavili na shodu in vstali proti »ciganskemu nasilju«. Takšna je pač skrajna desnica v času Mahniča, ki ji manjka, kot opozarja poslanec, samo še orožje, da bo začelo pokati.

Zelo pomembno za razumevanje eksplozivne retorike oboroževanja, ki jo načrtno izvaja njegova stranka na podlagi treh izbranih tarč, po migrantih in nevarnih levičarjih zdaj še Romov, je poznati kontekst desnih ekstremističnih skupin v Sloveniji. Že dolga leta opozarjam na Mahničevo povezanost z na primer Generacijo identitete – vseevropskim skrajno desnim identitarnim gibanjem, ki zagovarja ideje o »čisti Evropi«, nasprotuje priseljevanju, islamu in multikulturalizmu ter promovira evropsko identiteto kot izključujočo kategorijo.

Janša in še zlasti Mahnič sta pokazala odkrito podporo temu gibanju. Leta 2018 je poslanec na omrežju X objavil fotografijo knjige Manifest za domovino, ki jo je s spremno besedo soustvaril Bernard Brščič, znan po svojih skrajnih stališčih. Izdala jo je hišna založba SDS in poslanec jo je ponosno prinesel v parlament. Mahničeva javna podpora manifestu identitarcev ni naključna, saj odraža njegovo naklonjenost ideologijam, ki jih promovira Generacija identitete, kot so odpor do multikulturalizma in poudarjanje nacionalne identitete kot izključujoče kategorije.

Sam dokazujem, da je identitarno gibanje s svojo podružnico v Sloveniji del širšega vala »postmodernega fašizma«, ki se razlikuje od klasičnega fašizma po tem, da svojo izključevalnost zavija v sprejemljivejše pojme, kot so varovanje evropske kulture in domoljubje. Učinke slednjega smo lahko nedavno videli ob Thompsonovem megalomanskem koncertu v Zagrebu. Mahničev retorični slog, ki pogosto poudarja nacionalno varnost in boj proti domnevnim notranjim grožnjam, kot so migranti ali levičarski aktivisti, se ujema s tovrstno ideologijo.

Povezave z neonacističnimi in drugimi skrajnimi skupinami

Mahnič je bil ali je še vedno povezan z ekstremističnimi skupinami zlasti prek posameznikov, kot je Žan Žalec, ki je znan po svojih stikih s skrajno desnimi akterji in neonacisti. Vmes je omenjeni ob Gašperju Pečarju postal asistent evroposlanca Branka Grimsa, ki se je po vsem sodeč podobno radikaliziral. Ne pozabimo, da je še ena evroposlanka, Zala Tomašič, v svoji kampanji na veliko razlagala, da se uči rokovanja s pištolo. Oba sta bila za svojo radikalno retoriko nagrajena z bruseljskim stolčkom.

Žalec je tesen prijatelj Mahniča in vpet v intervjuje in dejavnosti, povezane z mediji, kot je portal Rodoljub, ki ga vodi Andrej Sekulović, znan po širjenju skrajno desnih vsebin. Portali, povezani s SDS, kot so Rodoljub in Kulturni marksizem, sicer služijo kot platforme za promocijo nacionalističnih in rasističnih ideologij.

Vrhunec pozornosti javnosti so skupine doživele z vznikom ti. rumenih jopičev v času Janševega tretjega mandata, kjer je bilo več kot očitno, da imajo v očeh takrat vladajoče SDS posebej varovan status. Leta 2020 je Mahnič kot državni sekretar za nacionalno varnost retvital njihovo opozorilo o domnevni nevarnosti Antife, kar je propagandna agenda, podobna alt-right gibanjem v ZDA. Velikokrat je pozival k aktivaciji domoljubnih skupin, kar je bilo mogoče razumeti kot spodbujanje paravojaških ali parapolicijskih enot. Skratka nekaj, kar je zagotovo v nasprotju z načeli nacionalne varnosti.

Dajanje legitimnosti ekstremistom

Mahničeve povezave z neonacisti so še posebej očitne prek njegovega prijateljstva z Žalcem, ki je bil zaznan na dogodkih, povezanih z neonacisti. Njegova napoved, da bo SDS spremenila zakonodajo in odpravila kazenskopravni okvir prekoračenega silobrana, je sprožila burne odzive in so jo v strankah Svoboda in Levica označili za neodgovorno in nevarno. Popolnoma očitno s tem spodbuja nasilje in rasistične linče, zlasti v kontekstu protestov proti romski skupnosti v Šentjerneju. Zato so podobne izjave perfidno hujskanje k nasilnemu obračunavanju z določenimi skupinami prebivalstva, kot so migranti, politični nasprotniki ali Romi.

Zagotovo takšna retorika ne prispeva k varnosti, temveč vodi v občutek ogroženosti, paranojo in potencialno nasilne reakcije, prispeva k družbeni polarizaciji in ustvarja ozračje, v katerem ekstremistične skupine najdejo politično legitimnost za svoja dejanja. Pozivi k oboroževanju in rahljanju zakonodaje o samoobrambi so razumljeni kot implicitna podpora vigilantskim skupinam, kot so vaške straže, ki so prav tako večkrat povezane z ekstremističnimi ideologijami. Na shodu proti Romom so se pojavili številni veljaki iz vrst SDS, med njimi tudi bivši notranji minister Aleš Hojs, ki je v kamere zmagovito povedal, da je že oborožen.

Povečano tveganje za nasilje

Uporabljena retorika, ki poudarja nacionalno varnost in izključevalno domoljubje, ustvarja ozračje, v katerem ekstremistične skupine, kot so rumeni jopiči ali identitarci, najdejo potrditev za svoja prepričanja in dejanja. Pozivi k oboroževanju in rahljanju zakonodaje o samoobrambnem ravnanju dodatno povečujejo tveganje za nasilje, zlasti ko so usmerjeni proti marginaliziranim skupinam, kot so Romi ali migranti. Ne gre le za politične provokacije, temveč resno grožnjo družbeni koheziji in varnosti. Kot poslanec in javna osebnost Mahnič ne apelira zgolj k oboroževanju, ampak posredno spodbuja radikalizacijo posameznikov in skupin, ki se identificirajo s skrajno desnimi ideologijami.

Za ublažitev nevarnega vpliva moramo okrepiti zavedanje javnosti o nevarnostih takšne retorike, uvesti strožji nadzor nad mediji, ki širijo ekstremistične vsebine, predvsem pa obsoditi škodljiva stališča in jih kazensko preganjati. Brez teh ukrepov obstaja tveganje, da se bo vpliv posameznikov, kot je Mahnič, oziroma stranke, ki ji pripada, na ekstremistične skupine še krepil, kar bi lahko imelo dolgoročne usodne posledice za slovensko družbo.

**Avtorjev komentar je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**