»Varnost v Evropi je spet na prelomnici«

Ta teden mineva 50 let od podpisa Helsinške sklepne listine, temeljnega dokumenta Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse)

Ta teden mineva 50 let od podpisa Helsinške sklepne listine, temeljnega dokumenta Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Ob obletnici dokumenta, sklenjenega v času hladne vojne, je varnost v Evropi zaradi vojne v Ukrajini spet na prelomnici.

Helsinška sklepna listina, temeljni dokument Ovseja, je bila podpisana v Helsinkih 1. avgusta 1975, dve leti po začetku Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, in je ključno prispevala k preseganju delitev v Evropi.

Zgodovina Ovseja, edinstvene in z danes 57 sodelujočimi državami največje regionalne mednarodne varnostne organizacije, sega v sredino 60. let prejšnjega stoletja.

Takrat je tedanja Sovjetska zveza v času popuščanja napetosti med hladno vojno in povečanju stikov med Zahodom in Vzhodom predlagala sklic evropske varnostne konference, ki bi sprejela pravno zavezujoče besedilo, s katerim bi potrdili obstoječe meje v Evropi in postavili okvir gospodarskega sodelovanja med Vzhodom in Zahodom.

Tako se je lahko začel t. i. helsinški proces, katerega začetek označuje otvoritev Kvse v Helsinkih 3. julija 1973. Dokument, s katerim so potrdili obstoječe meje v Evropi in se dogovorili glede priznavanja človekovih pravic, so nato na vrhu v Helsinkih leta 1975 podpisali voditelji 33 evropskih držav ter ZDA in Kanade.

Leta 1995 so Kvse institucionalizirali in jo preoblikovali v Ovse. Ključne naloge Ovseja so zagotavljanje miru in obnova po konfliktih, razoroževanje in izgradnja zaupanja. Poleg tega se Ovse ukvarja s politično-vojaškimi nalogami in se loteva gospodarskih, okoljskih in humanitarnih vprašanj.

Ovse redno pošilja opazovalce na volitve, ki spremljajo demokratičnost glasovanja v posamičnih državah. Poleg tega se Ovse med drugim zavzema za spolno enakopravnost, svobodo medijev, priznanje manjšin in uveljavljanje človekovih pravic.

Delovanje Ovseja, v katerem sodeluje tudi Rusija, je okrnjeno od ruske invazije na Ukrajino leta 2022.

Ovseju trenutno predseduje prav Finska, ki bo ob tej priložnosti v četrtek gostila konferenco Helsinki 50+, ki se je bo udeležila tudi zunanja ministrica Tanja Fajon.

V finski prestolnici pričakujejo predstavnike Moskve in Minska. Na dogodku bo na daljavo sodeloval tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, poroča finska javna radiotelevizija Yle.

Finska zunanja ministrica Elina Valtonen je v odzivu na nizka pričakovanja ob prevzemu predsedovanja januarja spomnila, da so napeti odnosi na celini vladali tudi pred 50 leti, ko so kljub temu podpisali helsinško listino.

"Tudi takrat ni bilo ravno koalicije podobno mislečih ljudi," je dejala.