Fantastični štirje delajo vse, da bi preživeli ta kruti kapitalizem

Da bi prišli na nedeljsko kosilo, morajo skozi pekel. Da bi izgledali normalno, morajo mutirati – in postati elastični, nevidni, goreč(n)i, močni.

zadržan +

Družinske vrednote. Fantastični 4: Prvi koraki (The Fantastic 4: First Steps, 2025, Matt Shakman). 

Najnovejši nov začetek Marvelove sage o fantastičnem superjunaškem kvartetu – prejšnji, tisti iz leta 2015, je bil dolgočasna, inertna polomija, antispektakel utrujenosti – je videti kot retrofuturistična afirmacija družinskih vrednot. Dogaja se v alternativnih šestdesetih letih, ljudje so optimistični in šarmantni, ljubijo mir, red in soroden kič (da ne rečem vintage), srkajo nove tehnološke igračke, tu in tam se resda pojavi kaka grožnja, recimo Človek krt (Paul Walter Hauser), a jo eksplozivni superjunaški štirje – Reed »Gospod Fantastični« Richards (Pedro Pascal), Sue »Nevidna ženska« Storm (Vanessa Kirby), Johnny »Človeška bakla« Storm (Joseph Quinn) in Ben »Stvor« Grimm (Ebon Moss-Bachrach) – takoj razrešijo in odpihnejo, potem pa se mirno vrnejo k družinski idili in vsakdanjim obveznostim, vsakdanji utopiji. Družinska kosila – in družinski obredi – jim pomenijo več kot milijoni.

Fantastični štirje, zaščitniki planeta (no, posebna enota za intervencije in podobne »mirovniške« operacije), delajo vse, da bi lahko v tem stresnem, nepredvidljivem svetu ohranili srečno družinsko življenje (»Nevidna ženska« je noseča!), ali bolje rečeno – da bi preživeli ta kruti, deregulirani, neusmiljeni kapitalizem, njegove krize, nevarnosti in pošasti, so morali razviti superjunaške, nadnaravne sposobnosti ( ja, javno je v kapitalizmu še kako osebno!). Da bi prišli na nedeljsko kosilo, morajo skozi pekel. Da bi izgledali normalno, morajo mutirati – in postati elastični, nevidni, goreč(n)i, močni. Malce spominjajo na Addamsove, ki morajo biti strašni in strašljivi, celo pošastni, da bi lahko v miru uživali družinsko srečo. Silver Surfer – tokrat ne moški, marveč Julia Garner – privrši in Zemljane posvari pred invazijo Galactusa, nenasitne intergalaktične pošasti, kozmičnega King Konga (višjega od Kipa svobode), ki naj bi požrl Zemljo (tako, kot je to storil z drugimi planeti), če mu Sue ne prepusti svojega otroka, kar je kakopak uvod v predvidljivo dolg, bombastičen, antigravitacijski »veliki obračun« (na nebu in na zemlji), toda trik tega filma je, da ne pusti, da bi specialni efekti – ali multivesolje, kaj šele črna luknja – požrli like, ki pa po drugi strani itak bolj spominjajo na Može X kot na običajne Fantastične štiri. (kino)

KikkPxG66Tw