Intervju / »Z ustavno večino bi Janša lahko spremenil ustavno ureditev«
Božo Repe, zgodovinar

© Luka Dakskobler
Policijski raciji na antifašističnem taboru, ki ga je prejšnji mesec organiziral klub slovenskih študentov na Dunaju na Peršmanovi domačiji, kraju, kjer so nacisti tik pred koncem druge svetovne vojne pobili člane družin Sadovnik in Kogoj, je sledil še incident na nogometni tekmi med kluboma SAK iz Celovca in ATUS iz Borovelj, na kateri je sodnik trenerju, koroškemu Slovencu, zabrusil, naj govori nemško.
Kmalu zatem se je na generalnem konzulatu Slovenije v Trstu pojavil tudi napis Consolato dei Slavi di merda (Konzulat usranih Slovanov oziroma Slovencev). Čeprav gre najbrž samo za naključje, za nesrečno sosledje dogodkov, podobnih ksenofobnih izpadov pa so slovenski zamejci že vajeni, se ti v svetu, v katerem se spet razrašča nacionalizem, iredentističnih, osvajalskih apetitov pa ne primanjkuje, zdijo še posebej nevarni in zlovešči. O tem, pa tudi o nenavadnem obratu, ko se zdi, da je fašizem postal sprejemljivejši od antifašizma, smo se pogovarjali z zgodovinarjem dr. Božom Repetom.
Kako razumeti nedavno racijo avstrijske policije na Peršmanovi domačiji, kot neljub incident, izoliran dogodek, ekstrem, ali bi nas moralo vseeno bolj skrbeti?
Gre za dogodek širšega premika v evropski politiki spomina, ne samo v avstrijski, do katerega prihaja praviloma v kriznih razmerah, zelo podobno, kot se je dogajalo v 30. letih prejšnjega stoletja. Danes imamo seveda drugačne krize, imamo razkroj socialne države, podnebne spremembe, razseljevanje in tako naprej, ampak princip je v osnovi ostal enak. Evropa se prav tako znova pospešeno militarizira, kar počne pod zelo podobnimi gesli kot nekoč. Zakaj to govorim? Ker gre za širši kontekst, ki se v zoženem pomenu slika tudi v odnosu do manjšin. Četudi se poskušajo nedavni dogodki na avstrijskem Koroškem prikazati kot izjemni, ki se dogajajo sem pa tja, to niso stvari, ob katerih bi smeli samo skomigniti z rameni – ne, gre za nevaren vzorec. Ki se je izkazal tudi na primeru nogometne tekme med kluboma SAK iz Celovca in ATUS iz Borovelj, kjer je sodnik trenerju, koroškemu Slovencu, zabrusil, naj govori nemško. Prav šport je, tudi zgodovinsko gledano, lahko sprožilec večjih trenj. Ne pozabite, da se je vojna v Jugoslaviji simbolično začela prav s tekmo med Dinamom in Crveno zvezdo v Zagrebu.