Priprave na vojno
ZDA obnavljajo opuščeno vojaško oporišče v Tihem oceanu
Delo inženirskih enot ameriške vojske pri čiščenju in obnovi letališča na otoku Tinian, ki je delovalo v času druge svetovne vojne
© U.S. Air Force
Vojska Združenih držav Amerike je začela izsekavati podrast in drevesa, ki so prerasla vojaško oporišče na tihooceanskem otoku Tinian. Tinian je eden izmed Severnih Marianskih otokov, leži blizu ameriškega Guama in je skupaj z njim najzahodnejše ozemlje ZDA. Med drugo svetovno vojno je bilo tam zgrajeno oporišče, z njega sta poleteli letali, ki sta odvrgli atomski bombi na Hirošimo in Nagasaki. Po vojni je ameriška vojska oporišče opustila in namesto njega začela uporabljati oporišča na Japonskem in v Južni Koreji. Na Japonskem imajo ZDA 54 tisoč vojakinj in vojakov, kar je najštevilnejše moštvo ameriške vojske v tujini, 30 tisoč jih imajo v prefekturi Okinava, ki je najbližja Tajvanu.
Zdaj se torej ameriška vojska vrača še na Tinian. Anton La Guarda, urednik tednika The Economist, je dejal: »Opazoval sem, kako Tinian obnavljajo za morebitni spopad s Kitajsko. Glavna lastnost Tihega oceana je, da je ogromen. Pogosto se govori o tiraniji razdalj. Kitajska ima orožje, ki lahko doseže Aljasko ali Havaje. Bolj ko se ji približaš, težje postane, toda dlje ko si, manj lahko narediš. Zračne sile zato iščejo točko sredi oceana, kjer bi lahko obvladovale tveganje in hkrati še vedno uspešno delovale.« Ameriška vojska sicer ni edina, ki se pripravlja na morebitno vojno, tudi japonske obrambne sile gradijo nova oporišča in zaklonišča na svojih južnih otokih Jonaguni, Išigaki in Mijako.
Za ZDA je Tajvan strateškega pomena, tam se denimo proizvede 68 odstotkov mikročipov. Kitajska ga ima za svojo zadnjo provinco, kjer Komunistični partiji Kitajske še ni uspelo poraziti Kvomintanga (Kitajske nacionalistične stranke), s katerim se je borila v državljanski vojni od leta 1945 do 1949. Zato je za partijo priključitev Tajvana osrednja točka »preroda« kitajskega naroda in »poenotenja« ozemlja Ljudske republike Kitajske.
Kitajski predsednik Xi Jinping je na 20. partijskem kongresu leta 2022 razglasil, da bo projekt »preroda« kitajskega naroda uresničen do leta 2049. Namignil je tudi, da si bo Kitajska priključila Tajvan na kakršenkoli način, tudi z morebitno uporabo sile. Leto 2049 ima simbolen pomen, ker bodo Kitajci takrat praznovali stoletnico obstoja Ljudske republike Kitajske. Leta 2023 je William Burns, nekdanji direktor agencije CIA, dejal, da naj bi bil Xi Jinping ukazal, naj se do leta 2027 Ljudska osvobodilna vojska Kitajske pripravi na zasedbo Tajvana. Leto 2027 ima prav tako simbolen pomen, ker bo tega leta Ljudska osvobodilna vojska praznovala stoto obletnico ustanovitve.
Naj bo Burnsova trditev resnična ali ne, obe vojski, ameriška in japonska, se pripravljata na morebitni kitajski napad na Tajvan. ZDA obnavljajo oporišče na Tinianu, Japonska je začela oboroževati svoja najjužnejša otočja. Kot je videti, ZDA in Japonska domnevajo, da je napad na Tajvan le še vprašanje časa.
Draga bralka, dragi bralec. Kdor želi danes ohraniti trezno glavo, mora imeti dostop do kakovostnih informacij.
Svet je, žal, nasičen z informacijskim šumom, dobre in premišljene analize, komentarji, recenzije in napovedi pa so v Mladini dostopni zgolj naročnikom. Ta prispevek smo za vas izjemoma odklenili.
Naredite tudi vi kaj zase, postanite naš naročnik in preizkusite Mladinin učinek.