»To je skrajna meja. Morali jasno povedati, da se to ne bi smelo zgoditi.«

Sankcije ZDA imajo realen učinek na naša življenja

Mednarodno pravo je v spreminjajočem se svetu, v katerem ga nekateri postavljajo pod vprašaj, še vedno relevantno, so bili danes enotni udeleženci panela na blejskem strateškem forumu. Mednarodna sodišča so odporna in nadaljujejo delo kljub napadom, tudi v obliki sankcij proti njihovim uradnikom, ki se jim je treba zoperstaviti, so poudarili.

Udeleženci panela, posvečenega vlogi prava in moči sredi globalnih izzivov, so iskali odgovor na vprašanje, ali je mednarodno pravo še relevantno v današnjem svetu, ko se med drugim države selektivno odločajo za uresničevanje sodb mednarodnih sodišč, ta pa so pogosto tudi tarča napadov - od kibernetskih do sankcij proti njihovim uradnikom.

"Mednarodno pravo in njegovi mehanizmi ohranjajo svojo relevantnost. Res je, da živimo v časih velikih sprememb (...), a stvari niso črno bele, v smislu, da je včeraj vse delovalo, danes pa nič," je dejal sodnik na Sodišču EU in nekdanji sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) Marko Bošnjak in kot primer navedel genocid v Srebrenici, ki se je dogajal vsem na očeh, a se ni sprva nihče odzval.

Po njegovih besedah je pomembno, da so odgovori, ki jih ponujajo mehanizmi mednarodnega prava, praktični in učinkoviti. Obenem pa je poudaril pomen uresničevanja odločitev, pri čemer bi se morala države premakniti od ravnanja na podlagi lastnih interesov k delovanju na podlagi skupnih vrednot.

Da so mednarodna sodišča relevantna, je prepričana tudi slovenska sodnica na Mednarodnem kazenskem sodišču (ICC) Beti Hohler, ki se ji zdi postavljanje tega pod vprašaj celo nevarno.

"Moramo se opomniti, da ko se sprašujemo o relevantnosti in obstoju institucij, kot je ICC, se sprašujemo o relevantnosti in nujnosti ideje, ki je v osrčju institucije - to je odgovornost za mednarodna kazniva dejanja," je dejala in posvarila, da bi se lahko erozija mednarodnega prava slej kot prej prenesla na nacionalno raven.

"Moramo se opomniti, da ko se sprašujemo o relevantnosti in obstoju institucij, kot je ICC, se sprašujemo o relevantnosti in nujnosti ideje, ki je v osrčju institucije - to je odgovornost za mednarodna kazniva dejanja."

Beti Hohler,
slovenska sodnica na Mednarodnem kazenskem sodišču (ICC)

Nekdanja tožilka na ICC Fatou Bensouda je poudarila, da so se napadi na delo ICC dogajali že v preteklosti, dokler bo opravljalo svoje delo, pa gre to po njenem mnenju pričakovati tudi v prihodnje.

Bensouda je bila leta 2020 deležna ameriških sankcij zaradi preiskave delovanja ZDA v Afganistanu ter Izraela na palestinskih ozemljih. Letos so ZDA uvedle sankcije proti šestim sodnikom sodišča, vključno s Hohler, ki so jo sankcije doletele zaradi ukrepanja proti izraelskim predstavnikom.

"Te je skrajna meja. Države članice bi morale jasno povedati, da se to ne bi smelo zgoditi," je dejala Bensouda, medtem ko so ostali udeleženci poudarjali pomen zaščite sodnikov pred tovrstnimi ukrepi držav.

"Te je skrajna meja. Države članice bi morale jasno povedati, da se to ne bi smelo zgoditi."

Fatou Bensouda,
nekdanja tožilka na ICC

"Sankcije so realne, imajo realen učinek na naša življenja, življenja naših bližnjih, imajo dnevni učinek, a istočasno smo prisegli, da bomo uresničevali svoje obveznosti dolžnosti neodvisno in nepristransko (...) in to bomo počeli še naprej," je dejala Hohler in se pridružila zagotovilom o odpornosti sodišča.