»Ko ne bomo več imeli dobre javne osnovne šole – šele takrat bomo vedeli, kaj smo izpustili iz rok«

KOMENTAR DNEVA

"Trenutno vlada silno nespoštovanje ne samo našega poklica, ampak silno nespoštovanje v družbi nasploh. Mnenje je postalo pomembnejše od česar koli drugega in problem je, ker mnogi ljudje mislijo, da je njihovo mnenje merodajno in da imajo pravico zahtevati, da se upošteva. Pa naj gre za mnenje o tem, kako bi moral zdraviti zdravnik, soditi sodnik, polagati ploščice keramičar ali otroke učiti učitelj. V takšnem vzdušju so šole, o katerih ima mnenje praktično vsak, pod velikim pritiskom in to duši njihovo delo," opisuje."

"Vsak dan dobivam pisma raznih vedežev – niti niso nujno starši otrok v šolah –, ki so ogorčeni nad tem in onim ravnanjem in vsakokrat odgovorim, da potrjujem prejem mnenja. Na mnenje se ne morem odzvati drugače. Mnenje je najnižja raven vedenja, v šoli pa se ukvarjamo s tem, kar vemo, ne s tem, kar menimo."

"Biti šolnik pomeni opravljati poklic, ki prek dela z otroki in mladostniki vpliva neposredno na prihodnost. Tega se sama še posebej dobro zavem, ko po več desetletjih srečam ljudi, ki so nekoč obiskovali našo šolo. Pogosto slišim uspešne zgodbe, tudi od tistih, ki v šoli morda niso najbolj prosperirali. Takrat si rečem, da se res izplača opravljati ta poklic. Učitelji se vtisnejo v spomin otrok in nanje lahko vplivajo skozi celotno življenje. In to nima vpliva samo na posameznika, ampak na družbo."

"Kaj smo izgubili, bomo vedeli šele takrat, ko tega ne bomo imeli več. Ko ne bomo več mogli piti vode iz pipe, ko ne bomo več imeli dobre javne osnovne šole za vse otroke, ne glede na materialni status njihovih staršev – šele takrat bomo vedeli, kaj smo izpustili iz rok. Pot nazaj je pa praktično nemogoča."

(Mojca Mihelič, ravnateljica, ob pričetku novega šolskega leta o (ne)spoštovanju in vlogi učiteljev ter pomenu javnega šolstva; v intervjuju za MMC RTV Slovenija)