Počasni razpad

Bernard Nežmah

12. 9. 2025  |  Mladina 37  |  Pamflet

Parlamentarna komisija, ki jo vodi Tamara Vonta (Svoboda), je medijem predstavila poročilo, da je stranka Nova Slovenija prek inštituta Janeza Evangelista Kreka financirala mimo zakona samo sebe in to prek poprejšnjih donacij gospodarskih družb Kolektor etc., ki so bile še pred tem uspešne na državnih razpisih pod ministri NSi. RTV SLO je skrupulozno v dnevniku predstavljala poimenske transakcije, celo tako točno, da je navedla, da je ta in ta na določeni dan dvignil 100 evrov na bankomatu Abanke na Slovenski cesti 50.

Odmislimo lahkotni enačaj, da je vsako plačilo ljudem, ki delajo v politični stranki že apriori rabota in ne honorar za opravljeno delo. Ob navajanju tako drobnih zneskov gledalec takoj pomisli na milijone, ki jih je podjetje Roberta Goloba GEN-I pred volitvami nakazovalo kosovskemu veleposlaniku Martinu Berišaju, ki jih je takoj in v celoti dvignil z računov. A tega več kot desetkrat denarno težjega primera ne obravnavajo. Komisija, ki jo vodi Svoboda, preiskuje sporna financiranja političnih strank v primerih sumljivih denarnih nakazil, a to le v primeru opozicijskih strank. Kriterij ni preiskava vseh morebitnih kaznivih dejanj vseh strank, ampak samo njenih nasprotnikov. Klasični primer zlorabe parlamentarnih postopkov.

RTV SLO je ugotovitve komisije vzela za suho zlato in tej temi posvetila dva zaporedna dnevnika v uvodnih prispevkih. Istočasno pa je Fiskalni svet podal zaskrbljujočo oceno nad višino proračunskega dolga. Ta je v istem obdobju lani znašal dobrih 400 milijonov, sedaj pa je presegel milijardo in se vpenja na predvidene 1,7milijarde!!!!!!! V Franciji je ravnokar odstopil francoski premier Francois Bayrou zaradi prezadolženosti države, kar je plastično primerjal z vojaško okupacijo domovino, tokrat prek svetovnih finančnih institucij. Tudi v domači zgodovini poznamo bankrot Jugoslavije v začetku osemdesetih, ko vlada ni več zmogla plačevati zamudnih obresti. Takrat seveda noben medij v državi ni pisal o bankrotu, ampak o vitki stabilizaciji. Če o čem, je peklensko nujno razpravljati o proračunskem primanjkljaju, saj to zadeva vse državljane in celo njihove potomce. In kako se je odzvala nacionalna televizija? V Odmeve je povabila finančnega ministra Klemna Boštjančiča, ki je dvig letnega primanjkljaja za milijardo zmagoslavno pojasnjeval, da je ta v skladu z načrti, da so ga že lani predvideli v takšnem obsegu, in veselo mahal z grafi, da so v Nemčiji stvari še slabše. Državna televizija ministra v oddaji ni soočila s predsednikom Fiskalnega sveta Davorinom Kračunom, ki bi pojasnil svojo zaskrbljenost nad vrtoglavim zadolževanjem. No, v oddaji je slednji sicer le sodeloval v predhodnem prispevku, ko je utemeljil svojo kritiko. Toda njegov nastop je meril pičle pol minute, medtem ko so ministru namenili desetkrat daljši termin.

Nacionalka velja za apoteozo resnega in poglobljenega profesionalnega novinarstva. Parlamentarni preiskavi o financiranju NSi, ki jo vodijo politično zainteresirani poslanci Svobode, je namenila dvakrat po dobrih pet minut v prime-time osrednjih poročil, in to pri zneskih, ki so fičniki v primerjavi z milijardo proračunskega primanjkljaja, predsedniku državne institucije, ki jo vodijo eksperti in profesorji ekonomije, pa polminutni preludij v nastop finančnega ministra!?? Ob tem pa so poroko predsednika vlade, ki je potekala za zaprtimi vrati, pospremili kot tabloidni mediji: z njo začeli sobotni dnevnik, se na sredini oddaje spet vrnili pred ograjo zasebnega slavja in še v tretje ob koncu oddaje.

Medtem pa je vložitev interpelacije zoper delo ministra Simona Maljevca sprožila dva nenadna angažmaja vlade. Ta se je sestala in premier je napovedal, da bodo dobro idejo ministra o uvedbi dolgotrajne oskrbe podprli z vsemi silami, sam minister pa je sklenil, da bo investiral še 200 tisočakov v oglaševalsko kampanjo za svoj projekt. Kritiki novega zakona že mesece protestirajo, da država pobira novi davek od državljanov vnaprej, ne da bi sistem zaživel, kaj šele, da bi sploh vedeli, kakšne pravice prinaša. Minister, ki je doslej nonšalantno zavračal kritike, češ, da gre za zlonamerne opazke, je zdaj sklenil, da bi morda le seznanil državljane. Po nekaj mesecih misterija zdaj kani v propagandni akciji potencialnim prosilcem le pojasniti, kdo in kakšne pravice bo imel. Beseda dolgotrajna oskrba se sliši imenitno, toda kdo je do nje sploh upravičen? Kako naj onemogli ve, ali je dovolj betežen, da mu država priskoči s pomočjo, ali ne?Ali ima sploh smisel, da se ta, ki se še sam umije in si kuha, a ne zmore več poti do trgovine, prijavi za razpisano shemo? In še bolj absurdno, da betežnim, ki se jim denarna pomoč nasmiha, zdaj država že vnaprej trga od mizerne pokojnine prispevek za dolgotrajno oskrbo.

Dolgo je pogled na zahod ponujal standarde politike. A predsednica Evropske komisije Ursula von der Layen je pred evroposlanci nastopila s pogledi, ki podirajo vso tradicijo ideje moderne Evrope. Demokracijo, v kateri so posamezne članice suverene, predstavlja kot srednjeveške okove, ko pravi: Čas je, da se osvobodimo spon odločanja s soglasjem. V dobi svobodnega trga v maniri nekdanjih voditeljev komunističnih držav napoveduje, da bo dala postaviti skupno tovarno električnih avtomobilov in kot politična voditeljica vnaprej zagotavlja nižje prodajne cene!?? In ob sedanjem življenjskem slogu zagotavlja kot vedeževalka popolno podnebno nevtralnost do 2050!??????