Socialna (ne)pravičnost
Posmrtno vračanje prejete socialne pomoči ima smisel le, če od prejemanja pomoči ne odvrača ljudi, ki so do nje upravičeni in jo nujno potrebujejo za preživetje
Razdeljevalnica hrane: brezplačni obrok (slika je simbolična)
© Borut Krajnc
Ko umre kdo, ki je v življenju prejemal socialno pomoč ali varstveni dodatek, njegovi dediči od države, točneje od državnega odvetništva, dobijo obvestilo, da bodo morali prejeto socialno pomoč državi povrniti, če želijo dedovati. Država namreč dedovanje omeji, dokler se to vprašanje ne reši, dediči pa imajo na voljo več rešitev iz zagate, ki lahko znaša le nekaj tisoč evrov, lahko pa tudi več deset tisoč. Katero pomoč država zahteva nazaj, zakaj nekatere dediče neutrudno terja, druge pa pusti pri miru, in kako lahko v istem kontekstu govorimo o socialni pravičnosti in nepravičnosti hkrati?