Ukradena fotografija

Fotografijo za reklamno akcijo, v kateri SDS drugim očita, da so ukradli državo, je ukradla stranka sama

SDS je ena izmed političnih strank, ki imajo dovolj finančnega zaledja, da na jumbo oglasnih panojih oglašujejo zunaj predvolilne kampanje. Zadnji tak primer je kampanja, ki jo je stranka začela na začetku letošnjega poletja s sloganom Vzemi državo nazaj. Tvoja je. Z njim namiguje, da je nekdo ukradel državo, a je pri tem prav SDS tista, ki si je nekaj prilastila. Brez dovoljenja in seveda tudi brez plačila za uporabo je uporabila in za politične interese zlorabila ikonično fotografijo, enega izmed simbolov osamosvojitve, ki je krasil naslovnico prejšnje številke revije, ki jo berete.

Fotografijo, ki jo je uporabila (in obdelala) stranka, je 12. junija 1991 posnel fotograf Joco Žnidaršič z namenom objave v slavnostni številki Dela, izdani ob osamosvojitvi. Na njej je skupina gorskih reševalcev, ki je osamosvajanje počastila s postavitvijo slovenske zastave na vrhu Triglava. Uporabila je zgolj trobojnico, saj takrat v državnem zboru še ni bila sprejeta odločitev, kakšen grb bo zastava nosila. Fotografija, ki jo je uporabila SDS, je prezrcaljena, na zastavo pa je bil dodan slovenski grb. Drugi elementi, podobe ljudi in vrh Triglava, se niso spremenili.

Hči pokojnega fotografa Urška Žnidaršič pojasnjuje, da predstavniki stranke »niso pridobili pravic za uporabo od Muzeja novejše in sodobne zgodovine, ki je po očetovi smrti imetnik materialnih pravic za to fotografijo, za dovoljenje pa niso vprašali niti nas dedičev, ki smo imetniki moralnih avtorskih pravic. Brez dovoljenja so tudi posegali v fotografijo, niso je niti podpisali, uporabili so jo za politično kampanjo.« Dodaja, da se v stranki SDS zdaj zaradi pritiska odvetnikov izgovarjajo, da je kriva agencija, ki so jo najeli, pri čemer ne povedo, katera agencija naj bi bila vodila kampanjo.

Nasploh tem izgovorom družina Joca Žnidaršiča ne verjame. Ta fotografija je ena izmed najprepoznavnejših vizualnih podob osamosvajanja, je, kot pravi Urška Žnidaršič, »simbol osamosvojitve in prisotna v kolektivnem spominu velike večine Slovencev, starejših od 35 let«. Še toliko bolj to velja za tiste, ki svojo javno podobo gradijo na vrednotah osamosvojitve. Možnosti, da so si fotografijo v stranki SDS prilastili pomotoma, da je to storila agencija, oni pa je niso prepoznali, so zanemarljivo majhne.

V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije, ki ga vodi Nataša Robežnik, potrjujejo, da »glede omenjene fotografije nismo podpisali pogodbe o zagotavljanju in dovolitvi uporabe digitalnih reprodukcij fotografskega gradiva za tovrstno uporabo. Prav tako se nihče ni obrnil na nas za dovoljenje za uporabo v ta namen.« Zadevo so tudi oni izročili odvetniški pisarni. Kot smo izvedeli, bodo muzej in dediči za začetek zahtevali umik fotografije in javno opravičilo, potem pa bodo sledila preostala pravna sredstva.

Fotografijo, katere smisel je bil v apolitičnosti in povezovalnosti, njenega avtorja, ki se politično ni opredeljeval, in njegove sorodnike je stranka SDS brezsramno zlorabila.