Uvodnik / Grega Repovž: Manjkajoči člen

Javnomnenjske ankete so jasne: če bi bile volitve zdaj, trojček Svoboda, SD in Levica zbere vsaj 15 odstotkov manj glasov od trojčka SDS, NSi in Demokrati. V tem trenutku nima sedanja koalicija nobene možnosti, da po volitvah ostane na oblasti. A razmerja se bistveno spremenijo v trenutku, ko se tej koaliciji pridruži Prerod Vladimirja Prebiliča. Bistveno? Še vedno jim ne kaže na zmago, a so bliže izenačitvi polov. Zakaj smo to ponovili? Ker to Vladimir Prebilič ve. Ve, kako močan je – ker brez njega sedanja koalicija po volitvah nima nobenih možnosti, da bi ponovno sestavila vlado.

A to še ni vse. Prebilič tudi ve, da je s svojim nastopom zmožen na volitvah pobrati glasove ljudi, ki se še predobro spomnijo, kaj so Janša, Vrtovec in Logar počeli, ko so bili na oblasti, hkrati pa nočejo več voliti trenutno največje liberalne stranke, Gibanja Svoboda. Gre za dobrih 20 do 25 odstotkov potencialnih volivcev v celotnem volilnem telesu. To je zelo velik delež volivcev. Na to »izgubljeno volilno telo Svobode« sicer meri tudi Logar, a po slabem letu meritev njegove politične prisotnosti na strankarskem zemljevidu države že lahko ugotovimo, da posega predvsem po razočaranih volivcih Janše, Počivalška, SLS in seveda Nove Slovenije – ne toliko po razočaranih volivcih Gibanja Svoboda. Volivci, ki jih je izgubila Svoboda, vseeno težko prehajajo k Janši, Logarju in Vrtovcu – zaradi preveč svežega spomina na »kovidno koalicijo«.

A to so hkrati volivci, ki bodo težko volili SD ali Levico, radi bi volili stranko, ki je ravno dovolj brez barve. Je že tako, da velik del volivcev dejansko verjame, da so najboljše tiste stranke, ki nimajo nobene barve. Čeprav nestrankarskih strank ni, kot »politični prodajni artikel« vedno znova uspevajo. Kakor bi se delu volivcev zdelo, da si s tem nekako najmanj umažejo roke s politiko. Najbolj je to vidno na lokalni ravni, kjer so pogosto izvoljeni »nestrankarski« kandidati, pa čeprav je to popolnoma prazen pojem.

Kaj torej počne Vladimir Prebilič? Izhaja iz vsega navedenega: ve, da je vsaj 20 odstotkov volivcev, ki so na zadnjih volitvah podprli Gibanje Svoboda, trenutno na trgu. In to so volivci, ki jih nagovarja. To so volivci, ki so zavrnili Janšo – torej mora jasno sporočiti, da zavrača Janšo. In drugič – mora se oddaljiti tudi od Goloba, če želi dobiti njihove glasove. To je njegov osnovni izračun. V nastopu je dovolj drugačen od sedanjih politikov, je uglajen in umirjen, tako nastopata zgolj še voditelja Levice Asta Vrečko in Luka Mesec. A prav način nastopanja je tisti, ki je za volivce privlačen. Volivci so utrujeni od teh močnih in glasnih moških srepih pogledov.

Osnovni izračun, iz katerega izhaja Prebilič, je razumen in tudi izvedljiv. Ko bodo enkrat volitve pred vrati, se bodo ti volivci, ki se danes ne opredeljujejo za nobeno politično stranko, reaktivirali in takrat bo Prebilič zelo verjetno začel hitro pridobivati podporo. Ali lahko na koncu prehiti zdaj vodilno levosredinsko stranko Gibanje Svoboda? Lahko. Ni zelo verjetno, a lahko se zgodi. Tudi to ve Prebilič – da ima celo majhne možnosti, da na volitvah na levem polu povede. To tudi sporoča.

V politično areno torej prihaja z močnimi aduti. Levosredinske koalicije brez njegove stranke ni. Če se bo razočaranih volivcev Gibanja Svoboda pravilno lotil, lahko postane tudi največji na politični sredini.

Politično stranko je mogoče zgraditi na dva načina: z neizmernim garanjem in z denarjem. V sodobni zgodovini je le ena stranka nastala z neizmernim garanjem – to je Levica. Vse ostale nove stranke so nastale z denarjem. Tudi Prebilič se je odločil za to možnost – to kaže sestava kroga njegovih najbližjih sodelavcev in tudi poudarki iz njegovega govora. Že na kongresu je kapitalu sporočil, da mu bo prisluhnil, med drugim pa ima v vrhu stranke ljudi, ki so že Marjana Šarca pripravili do tega, da se je najprej pogajal z Novo Slovenijo, ne pa z Levico, ko je sestavljal vlado. A vse to bi lahko vplivalo na sestavo bodoče levosredinske koalicije (če jim uspe osvojiti več glasov kot desni koaliciji) le pod enim pogojem: če bi Prebiličeva stranka na volitvah zbrala največ glasov na levi sredini. Če bo tako, bo verjetno v koalicijo raje kot Levico povabil Demokrate (ti pa ga bodo verjetno zavrnili).

Če bo na levi sredini povedlo Gibanje Svoboda, bo Prebilič v koalicijo vstopil ne glede na to, da bo v njej tudi Levica. Naj ob tem zapišemo, da v tem trenutku, ko njegovo stranko agencije merijo že vsaj pol leta, ne kaže, da bi Prerod lahko premagal Gibanje Svoboda in Roberta Goloba. Bo pa njegova stranka v tej koaliciji po sedanjih projekcijah – do volitev je še slabih šest mesecev – zasedla drugo mesto.

Sedanji vladajoči trojček je Prebiliča pričakal z zelo mešanimi občutki – ve, da ga potrebuje, hkrati pa ga čuti kot konkurenta. Kar tudi je.