V središču / Vojne je konec

Nobelove nagrade za mir ni dobil Donald Trump, ki jo je na vsak način hotel in pričakoval in terjal, temveč María Corina Machado, voditeljica venezuelske opozicije. Ko je izvedela, da so ji podelili Nobelovo nagrado za mir, je rekla, da je v šoku. Ni mogla verjeti! Noro! Neverjetno! A povsem upravičeno se ji je to zdelo neverjetno in noro. In povsem upravičeno je bila v šoku – takšni, kot je ona, namreč vsaj običajno ne dobivajo Nobelove nagrade za mir. Ne pozabite: María Corina Machado, ki so jo za Nobelovo nagrado nominirali floridski republikanci (na čelu z Marcom Rubiem, zdajšnjim ameriškim zunanjim ministrom), je bila navdušena nad izraelsko invazijo v Gazo. Dalje: slavila in častila je fašistoidne latinskoameriške avtokrate in diktatorje, kot sta Javier Milei, ki je razžagal Argentino, in Nayib Bukele, ki se ima za »najbolj kul diktatorja na svetu«. Dalje: leta 2002 je podprla puč proti demokratično izvoljenemu venezuelskemu predsedniku Hugu Chávezu. Dalje: ni le podpirala in slavila ameriških sankcij proti Venezueli, ampak je Trumpa pozivala celo k invaziji v Venezuelo. In navsezadnje: podprla je Trumpovo razstreljevanje venezuelskih čolnov, ki naj bi v Ameriko dostavljali drogo.

Ne, Nobelove nagrade za mir običajno res ne dajejo takšnim navijačem ali navijačicam militarizma in imperializma.

In seveda – María Corina Machado je bombastično napovedala eliminacijo države in privatizacijo vse venezuelske industrije, vseh venezuelskih naravnih virov, od nafte in zemeljskega plina do rud. Totalno privatizacijo. Totalno razprodajo Venezuele.

Res, takšni in takšne običajno res ne dobivajo Nobelove nagrade za mir – takšni in takšne običajno dobivajo Nobelovo nagrado za ekonomijo. Začelo se je leta 1974 s Friedrichom Hayekom, promotorjem neoliberalnih »vrednot«, kot sta eliminacija države in privatizacija, nadaljevalo pa se je že dve leti kasneje z Miltonom Friedmanom, drugim velikim ideologom privatizacije, deregulacije in drugih stalnic neoliberalnega kanona, da ne rečem tanka.

María Corina Machado, reakcionarna hardlinerka in Trumpova fenica, je imela torej vse razloge, da je bila v šoku. Ni bila edina. Predstavljajte si, v kakšnem šoku je bil šele Trump. In da bi Venezuelka njegov šok malce ublažila, je svojo nagrado – Nobelovo nagrado za mir – posvetila Trumpu! Še malo, pa bi se mu opravičila, ker jo je prejela ona, ne on. Morda bo prej napadel Venezuelo. In prej ko bo napadel Venezuelo, prej bo sama lahko sprivatizirala venezuelsko nafto pa zemeljski plin in rude. In redke zemlje, po katerih tako hlepi Trump, ki se mu bo za invazijo – če bo v Venezueli prevzela oblast – verjetno zahvalila tako, da bo nafto, zemeljski plin in rude prepustila njegovim otrokom in prijateljem. Tako kot je lahko TikTok na ameriškem trgu ostal le s tem, da je lastništvo prepustil Trumpovemu magnatskemu prijatelju Larryju Ellisonu, soustanovitelju Oracla in drugemu najbogatejšemu človeku na svetu. In tako kot je morala Ukrajina svoje redke zemlje prepustiti Ameriki – v zameno za Trumpovo posredovanje, no, za Trumpovo »zaščito« (racket, bi rekli v kakem gangsterskem filmu), ki pa je obrodila le Putinov obisk na Aljaski in nekaj fotografij z Zelenskim.

Kmalu se bodo vsi obnašali, kot da genocida nad Palestinci sploh ni bilo.

A ko se je María Corina Machado s »posvetilom« prilizovala Trumpu, ni storila nič posebnega ali presenetljivega, kaj šele šokantnega – to počnejo vsi politični in poslovni voditelji. Nedavno so to v Beli hiši počeli lastniki in direktorji tehnoloških velikanov (Mark Zuckerberg, Bill Gates, Sam Altman, Tim Cook, Sergey Brin, Satya Nadella ipd.), ki niso mogli prehvaliti njegovega »vodstva«, njegove »sprožitve ameriške inovativnosti in kreativnosti« in njegove stvaritve »najvznemirljivejšega obdobja v ameriški zgodovini«. Zadnjič je to počel kanadski premier Mark Carney, ki ga je razglasil za »transformativnega predsednika«. In potem naštel njegove dosežke: onesposobil je Iran in sklenil premirja »od Indije in Pakistana do Azerbajdžana in Armenije«. Ne, ni naštel vseh vojn, ki naj bi jih bil končal Trump, ker še sam Trump ne ve točnega števila – zdaj pravi, da jih je končal pet, zdaj pravi, da šest, zdaj, da sedem, rekel pa je celo: »Končali smo sedem vojn, a točno število je v resnici deset.« Vse to je le blef. Nikjer ni zares posredoval. V vojni, v kateri bi lahko posredoval (Gaza), pa ni.

Narobe svet

Komično, že kar groteskno pa je, da se je Carney tako odvratno prilizoval človeku, ki je hotel malo prej Kanado priključiti Ameriki. Tako kot Grenlandijo. In Panamski prekop. In Gazo. In ne le, da je hotel Gazo priključiti Ameriki (ali pa kateremu od svojih podjetij ali podjetju katerega od svojih prijateljev), ampak je hotel vse Palestince preseliti drugam, Gazo pa preleviti v jet-set turistično »Riviero Bližnjega vzhoda«. Vse Palestince preseliti drugam? Vse Palestince preseliti drugam! In na prizorišču genocida postaviti luksuzna letovišča? In na prizorišču genocida postaviti luksuzna letovišča! Vau – bi lahko še očitneje pokazal svoj genocidni make-up? Da bodo vse Palestince preselili drugam, Gazo pa prelevili v turistično atrakcijo, trumplandijo, je Trump napovedal na vrhuncu genocida, s čimer ga je legitimiral, trivializiral, normaliziral, karnevaliziral in še dodatno podžgal, kot da bi skušal Izraelcem omogočiti, da Gazo zravnajo z zemljo, tako da ne bo nihče več razmišljal o vrnitvi palestinskega prebivalstva in da bo Gaza pripravljena na nepremičninski spektakel. 

In tu pridemo do končnega kozmičnega vica: Trump, ki je izraelski genocid nad Palestinci na vrhuncu – med sistematičnim in neusmiljenim razstreljevanjem in stradanjem civilistov, žensk, otrok – legitimiral, trivializiral, normaliziral, karnevaliziral in podžigal (in financiral, oboroževal), bo zdaj osebno predsedoval Svetu za mir (Board of Peace), ki bo nadzoroval delo začasnih oblasti v Gazi (alias »tehnokratskega apolitičnega palestinskega komiteja«). In seveda, Trump, nepremičninski manipulator, bo nadzoroval tudi obnovo oziroma ponovno gradnjo Gaze, veliki gradbeno-nepremičninski posel, morda posel stoletja, ki bo samo Gazo, magnet za neoliberalni pohlep, prelevil v raj. Tako kot so prej v neoliberalni raj prelevili Afganistan, Irak, Libijo in Sirijo. Da bi jih osvobodili in odrešili, so jih morali najprej uničiti.

Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je takoj oznanila, da bo Evropa mastno financirala ponovno gradnjo Gaze, kar pa naj vas nikar ne zavede – ponovno gradnjo Gaze bo financirala, da Palestinci ne bodo prihajali k »nam«, v Evropo, ampak da bodo ostali tam, v Gazi.

Zdaj se Gaza spet vrača pod okupacijo, ne izraelsko, temveč mednarodno, no, ameriško-izraelsko. Američani in Izraelci je ne bodo spustili iz rok.

Vse trdno in stalno se je res stalilo. Svet res stoji na glavi. Mir v Gazi bo nadzoroval in zagotavljal človek, ki brutalno, sadistično, neusmiljeno, rasistično izganja »ilegalne« priseljence (»zastrupljevalce krvi naše dežele«), ki je poslal vojsko – nacionalno gardo – v demokratska mesta (Los Angeles, Washington, Chicago, Portland), ki je guvernerju Illinoisa J. B. Pritzkerju, županu Chicaga Brandonu Johnsonu, kalifornijskemu senatorju Adamu Schiffu in newyorški tožilki Letitii James zagrozil z aretacijo, ki se z avtokratsko srditostjo maščuje svojim kritikom in političnim nasprotnikom, ki je pomilostil vse fašistoidne pučiste (tiste »patriote«, ki so 6. januarja 2021 napadli in zavzeli Kapitol), ki razstreljuje jemenske upornike, venezuelske čolne in iransko jedrsko infrastrukturo, ki je nevaren in nepredvidljiv, ki slavi diktatorje, ki se ne meni za demokracijo, ki ne priznava volilnih izidov, ki je ukinil zvezno agencijo USAID, specializirano za zagotavljanje humanitarne pomoči, ki je Ameriko izpisal iz velikih mednarodnih organizacij (WHO, UNESCO ipd.), ki pravi, da svoje politične nasprotnike sovraži, ki rad sprejema »darila« (recimo letala) in ki ne pozna nobenega sočutja.

Ste poslušali njegov govor v izraelskem parlamentu, v katerem je slavil konec vojne v Gazi? Bilo je veselo in prešerno ozračje, sam Trump je bil neizmerno razpoložen, pokal je vice in pripovedoval anekdote. Recimo o tem, kako ga je izraelski premier Netanjahu klicaril in prosjačil za novo in novo orožje in kako mu je potem vedno priskrbel in poslal »najboljše orožje«. In to je ponovil – »najboljše orožje«. Salve smeha v dvorani. Vsi so se zabavali in smejali. Netanjahuju je celo čestital, ker je potem to orožje »dobro izkoristil«. Vic dneva! Toda mi prekleto dobro vemo, za kaj je Netanjahu to orožje tako »dobro izkoristil« – za pobijanje Palestincev, razstreljevanje otrok, vojne zločine, genocid. Toda Trump genocida ni niti omenil. Nihče ga ni. Kot da ga ni bilo.

Poleg tega – kdo je Trumpa pooblastil za vodenje Sveta za mir? Ponovil se bo Irak, le da tokrat ne bodo mogli reči niti tega, da so »osvojili srca in glave« palestinskega ljudstva – pobili so več kot 67 tisoč Palestincev, velika večina je bila civilistov, Gazo pa so zravnali z zemljo. Kako si domišljajo, da bodo Palestinci to kar pozabili? Niti tega jim ne bodo mogli reči, da so jih Izraelci hoteli osvoboditi – in da so jim prinesli demokracijo.

David Petraeus, nekdanji poveljnik ameriških oboroženih sil v Iraku in Afganistanu, pravi, da ni dovolj, da pobiješ in poloviš teroriste in upornike, ampak moraš misliti tudi na zaščito civilistov ter zagotavljanje upravljanja in storitev zanje, med vojno in po njej. Izraelci očitno niso računali, da bodo po vojni v Gazi še živeli palestinski civilisti in da jim bo treba zagotoviti upravljanje in storitve. Računali so, da tam po vojni ne bo nikogar več – in da bo teren pripravljen za naseljevanje.

Koga briga Gaza!

Pravijo, da je Trump premirje zdilal zaradi dobrih zvez z arabskimi, zalivskimi državami, ki se imajo za »varuhinje palestinske stvari« – kje so bile med genocidom?

Nekateri celo pravijo, da ni Trump privil teh »varuhinj palestinske stvari« (ki so potem privile Hamas), ampak da so v resnici te »varuhinje palestinske stvari« – zalivske monarhije, polne nafte in lukrativnih poslovnih priložnosti – privile njega, a vprašanje še vedno ostaja isto: kje so bile med genocidom?

Trump je še pred sklenitvijo premirja oznanil, da ne bo dovolil priključitve Zahodnega brega Izraelu – zakaj potem tega ni v 20 točkah njegovega itak medlega in nedorečenega mirovnega načrta? Pravijo, da so Trumpa ganili posnetki sestradanih palestinskih otrok – kako to, da ga niso že prej ganili posnetki razstreljenih palestinskih otrok? Zakaj je moral počakati, da Izrael razstreljevanje otrok dopolni s stradanjem?

Tudi v Afganistanu se talibski teror nadaljuje, a nikogar ne gane. Če bi se zdaj, po sklenitvi premirja, genocid v Gazi nadaljeval, ga prav tako ne bi nihče več opazil.

Vsi zdaj sprašujejo – kdo je popustil, Netanjahu ali Hamas? Popustil? Lepo prosim – mar ni v Gazi potekal genocid? Ga je izvajal Hamas? Ali Izrael? In ta genocid je bil tako strašen, tako strahovit, tako strašanski, da so se začeli vsi obračati proti Izraelu (protestni shodi, izrazi solidarnosti s Palestinci pri športnikih, pozivi k bojkotu izraelskih športnikov, umetnikov, izdelkov ipd.), da so začele tudi izraelske zaveznice – Britanija, Kanada, Francija, Avstralija, Belgija ipd. – priznavati Palestino, da je začel izraelski ugled strmoglavljati in da je imel Izrael, ki je v zadnjih dveh letih propagando na novo izumil, čedalje večje težave s piarom. Aha, si je rekla Netanjahujeva vlada – do tu lahko gremo! Toliko sodobno človeštvo vzdrži! Tu je meja! Genocid so nehali izvajati, ker so prišli do »meje« in ker je začel trpeti njihov imidž, ne pa zato, ker je genocid ultimativni zločin proti človečnosti. Genocid so nehali izvajati, ker so ugotovili, da človeštvo ne vzdrži več. Če bi bilo človeštvo bolj vzdržljivo (če ne bi bilo tako antisemitsko!), bi lahko genocid še vedno nadaljevali. Mirno. Brez slabe vesti. Brez strahu, da jim bodo ratingi padli.

Aha, genocida je konec – in zdaj se bodo vsi delali, kot da ga sploh ni bilo. Nič čudnega, da so Izraelcem vnaprej – še pred mirovnimi pogajanji in prekinitvijo ognja – priznali status absolutnih in totalnih zmagovalcev, pa čeravno so zagrešili strašen genocid. Med drugo svetovno vojno so genocid zagrešili nacisti – po vojni jih ni nihče imel za absolutne in totalne zmagovalce genocidne vojne. Ravno nasprotno – po vojni so jim sodili. Izraelci so arhitekte pokola, ki ga je Hamas izvedel 7. oktobra 2023, že pobili, kar pomeni, da so jim že sodili – ali bodo sodili tudi arhitektom genocida nad Palestinci? Bodo sodili Netanjahuju in njegovim, raznoraznim smotričem in ben-gvirjem? Bodo Netanjahuja, ki je genocid nadaljeval in nadaljeval, da bi se izognil zanesljivi ječi zaradi obtožb o korupciji in koncu politične kariere, izročili haaškemu Mednarodnemu kazenskemu sodišču, ki je za njim – zaradi vojnih zločinov – razpisalo tiralico, ali pa mu bo bajno plačano delovno mesto dal Ellisonov Oracle, ki mu ga je obljubljal že leta 2021?

Vsi so se razveselili premirja – da bi lahko čim prej pozabili na genocid. In da bi lahko čim prej pozabili na Gazo. Evo, genocida je konec – zdaj pa nam dajte mir! Vsem bo povsem vseeno, če bodo Palestince preselili v gete in koncentracijska taborišča. Koga briga – samo da ne prihajajo k »nam«. Bodo zdaj novinarje spustili v Gazo? Koga briga – vsi imajo dovolj Gaze. Dovolj so trpeli. Hočejo normalizacijo. Briga jih za Gazo. Tako kot nikogar več ne briga za Afganistan. Se še spomnite, kako so ga Američani z majhno pomočjo koalicije voljnih napadli, da bi pregnali talibe in osvobodili ženske? Vmes so se talibi – trumpovsko alergični na novinarje – vrnili, ženske pa imajo še manj svobode in pravic kot prej. Ni režima, ki bi bolj diskriminiral. A talibi Zahodu pridejo prav – ko Trump in drugi teokrati odpravljajo splav, lahko tistim, ki protestirajo, vedno rečejo, hej, saj ni tako hudo kot v Afganistanu. In ker je v Afganistanu tako hudo, gredo tudi sami lahko zelo daleč. Trump nima nič proti talibom – ker ljubi, spoštuje in ceni diktatorje. In ker nikogar več ne briga za Afganistan. Talibski teror se nadaljuje, a nikogar ne gane. Če bi se zdaj, po sklenitvi premirja, genocid v Gazi nadaljeval, ga prav tako ne bi nihče več opazil. Koga briga!

Tam, v Gazi, itak ni nafte, geopolitičnih dobičkov, industrije, trga. Poslovno priložnost sluti le Trump.

Pravica do genocida

»Mar niso Palestinci že dovolj trpeli,« je 27. avgusta dahnil Trump v Ovalni pisarni, v kateri so bili tedaj še njegov zet Jared Kushner, njegov posebni sel za Bližnji vzhod Steve Witkoff, nekdanji britanski premier Tony Blair in Netanjahujev svetovalec Ron Dermer. To vprašanje, ki ga prikazujejo kot »prelomno«, pa razkriva, da je med političnimi elitami vendarle obstajalo prepričanje, da si Palestinci zaslužijo trpljenje – da si torej zaslužijo neko dozo genocida (zdaj, ko bodo začeli izkopavati trupla, bodo šele ugotovili, koliko Palestincev so Izraelci sploh zares pobili). Trump naj bi bil v teh posnetkih sestradanih palestinskih otrok, ki so ga tako ganili (no, ko so Izraelci odsekali humanitarno pomoč in razstreljevali Palestince, ki so prihajali po pomoč), videl tudi piarovsko katastrofo za Izrael, kar seveda govori o tem, da genocida niso ustavili, ker je ultimativni zločin proti človečnosti, marveč zato, ker je postal piarovska katastrofa za Izrael. Zdaj bodo Amerika in arabske, muslimanske države, Egipt, Turčija, Katar in Združeni arabski emirati, v Gazi zagotovile mednarodno stabilizacijsko silo – se sprašujete, zakaj je niso zagotovile že prej, magari takoj, ko se je začel genocid? Iz preprostega razloga: Palestinci so morali trpeti – morali so dobiti lekcijo genocida! In ja, neki pogajalec je rekel, da je »vse spremenilo to, da je v Beli hiši nekdo, ki se ga vsi malo bojijo« (ali pa nekdo, ki si zelo, zelo želi Nobelove nagrade in ki bi ubijal zanjo), toda Trumpu se ni nikamor mudilo – Palestinci so morali trpeti!

Zahod je Izraelu pred 7. oktobrom 2023 priznaval pravico do okupacije in apartheida, po 7. oktobru 2023 pa mu je priznaval tudi pravico do vojnih zločinov, etničnega čiščenja in genocida. Zdaj se Gaza spet vrača pod okupacijo, ne izraelsko, temveč mednarodno, no, ameriško-izraelsko. Američani in Izraelci je ne bodo spustili iz rok – preveč so »investirali« vanjo.

Genocid so nehali izvajati, ker so ugotovili, da človeštvo ne vzdrži več.

Mar niso prvega premirja sklenili že marca? Seveda, a ni trajalo – ker Palestinci še niso dovolj trpeli. In ker izraelski piar še ni bil tako slab. In ker Izrael še ni bil tako politično izoliran.

Netanjahu vojne in genocida ne bo mogel ponovno zagnati – zdaj so vsi prepričani, da so Palestinci dovolj trpeli. Ja, vsi so utrujeni od genocida. Dovolj ga imajo. Verjetno jih je začel dolgočasiti.

Izraelci genocida niso nikoli prikrivali, ampak so ga ves čas celo oglaševali, kot da bi se skušali vnaprej zavarovati pred očitki. Če bi jim kdo kdaj očital genocid, bi odvrnili le: Hej, ne težite nam zdaj zaradi genocida, saj ste vsi ves čas videli in vedeli, kaj se dogaja, pa ste molčali! Zato se bodo kmalu vsi obnašali, kot da genocida nad Palestinci sploh ni bilo.