Intervju / »Po novem bodo imeli tisti z zdaj najnižjimi pokojninami deset odstotkov višje pokojnine«

Marijan Papež je pravnik, ki ga zanimajo številke. Kot pravi sam, jih dejansko čuti, nekaj časa je razmišljal, da bi študiral matematiko. Na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje dela že skoraj 40 let, vlada Roberta Goloba pa se je letos aprila strinjala, da bo kot direktor zavoda opravljal že šesti mandat. Marijan Papež je eden od največjih poznavalcev pokojninskih sistemov v Sloveniji. Sprejeto pokojninsko reformo podpira – pri čemer seveda izhaja iz izračunov.

Razčistiva najprej očitek o konfliktu interesov. Nekateri namigujejo, da ste zagovornik pokojninske reforme, ker vas je pri imenovanju podprla vlada. 

Ne, seveda ne, to ni res. Reformo podpiram, ker je dobra, ker je celo veliko več, kot so po mojem mnenju pričakovali sindikati, ker je veliko »prijaznejša«, kot sem pričakoval sam, ker je daleč najmanj neugodna od vseh dosedanjih. Zadnje dni sem razmišljal, katera pokojninska reforma bi morala iti na referendum; če že katera, bi to morala biti tista, ki jo je pripravil Tone Rop. V resnici pa pri tej, ki ji grozi referendum, težko govorimo kot o reformi, ki naj bi prinesla nekaj slabega, kaj šele, da bi uvedla radikalne spremembe, kaj šele, da bi povzročila, da bodo upokojenci na slabšem, kot so danes. Nasprotno. Spremembe pokojninske zakonodaje, če pojmujemo reformo v smislu, da se kaj poslabša, imajo le dva ali tri elemente, ki jih pojmujemo kot reformne, nič več jih ni. Je pa veliko reformnih elementov, ki bodo zagotavljali višje pokojnine, to velja predvsem za najnižje. Glede na izhodišča, glede na različne scenarije, ki jih je v letu 2016 predvidevala bela knjiga o razvoju pokojninskega sistema, je to, kar smo dobili, bistveno ugodnejše od tega, kar se je pričakovalo. Hkrati pa vse te spremembe – in to je bistveno – vzdržujejo stabilnost pokojninskega sistema. In omogočajo, da bodo na koncu pokojnine višje, kot so danes. Prav tako je ta sistem dobro sporočilo mladim, da je pokojnina delujoči temelj socialne države.

Pojdiva počasi. Pokojninska doba ostaja enaka, torej 40 let, zvišuje se upokojitvena starost. Povprečna Slovenka se danes upokojuje pri dobrih 61 letih, moški leto kasneje. Se bodo po letu 2035 v povprečju vsi upokojevali dve leti kasneje? Bodo delali dlje?

Treba je biti natančen. Po letu 2035 se bodo ljudje upokojevali največ dve leti kasneje. Nekateri bodo delali dlje, nekateri ne. Bom konkreten: tisti, ki se že pri 15. ali 20. letu starosti vključijo v obstoječi sistem zavarovanja, morajo že danes delati več kot 40 let. Teh zavarovancev je malo, v letu 2024 je bilo zavarovancev, ki so vstopili v zavarovanje med 15. in 19. letom, približno 3700, hkrati pa ljudje danes na trg delovne sile vstopajo kasneje. Dve dodatni leti, ki ju predvideva nova ureditev, torej pomenita le premik, ker se večina kasneje vključuje v delovni proces. V času gospodarske krize, med letoma 2009 in 2015, so se v zavarovanje vključili ljudje, ki so bili takrat stari 27, 28 ali 29 let. Za tiste se bo upokojitvena starost res podaljšala za dve leti, do 67. leta. Ampak to je zanje dobro; če bi se upokojili prej, bi to zanje pomenilo nižjo pokojnino.

Slovenija je med državami OECD med tistimi, ki imajo najnižjo upokojitveno starost. Ali ni to vrednota? Življenje je več kot le delo. 

Strinjam se z vami, a vedeti je treba, da se kot družba staramo in da se razmerje med aktivnim prebivalstvom in upokojenci slabša. Če kdo kasneje vstopi v sistem pokojninskega zavarovanja, je prav, da iz njega kasneje tudi izstopi. V beli knjigi je bilo kot najmilejša različica predvidenih 42 let delovne dobe (brez dokupa). Reforma, ki je leta 2011 padla na referendumu, je izenačevala upokojitveno starost za moške in ženske, kar se je potem zgodilo postopno z ZPIZ-2, ki se je začel uporabljati v letu 2013, a brez dviga na 42 let dobe. Zdajšnja predvideva postopen dvig starostne meje za upokojitev s 60 na 62 let s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa in s 65 na 67 let z vsaj 15 leti zavarovalne dobe. Zaradi izenačitve dob predčasne pokojnine z letom 2035 ne bo več, ker ta preide v starostno, kar je izredno ugodno.

Danes moški v povprečju prejemajo pokojnino okoli 18 let, ženske slabih 25 let. Ali bomo po letu 2035 živeli dve leti dlje? 

Življenjska doba se podaljšuje. Če ne bo prišlo do družbenih ali zdravstvenih kriz, se bo podaljševala še naprej. V času osamosvojitve, ljudje so takrat prej zapuščali delovna mesta, je bila povprečna doba prejemanja pokojnine za moške malo manj kot 15, za ženske pa malo več kot 15 let. Stvari se spreminjajo tudi drugače. Če si pred letom 2000 delal dlje kot 40 let (moški) ali 35 let (ženska), pri pokojnini nisi dobil nobenega bonusa, zdaj ga.

Je trditev, delali bomo dlje, manj časa bomo prejemali pokojnino, res zavajajoča? 

Naj vam odgovorim z vprašanjem. Je prav, da v pokojninsko blagajno vplačuješ manj časa, kot to počno drugi, dobivaš pa enako visoko pokojnino? Ko so se začeli pogovori o spremembah pokojninskega sistema, sem menil, da je velik dosežek, da delovna doba ostane 40 let. V nekem trenutku so o 42 letih govorili delodajalci, a so se umaknili. Zakaj? Že zdaj bi morali delodajalci za starejše delavce prilagoditi delovna mesta in delovne razmere, če pa bi se delovna doba podaljševala, bi bilo tega še več. Na kaj takšnega kot družba nismo pripravljeni. Če pa bo ta reforma na referendumu padla, nikjer ne piše, da naslednja, in to že kar kmalu, ne bo vsebovala 42 let delovne dobe. Že zdaj poslušamo očitke ekonomistov, da so bili pogajalci premalo pogumni, da bi morali biti radikalnejši, zato vztrajam pri tezi, da je to, kar imamo na mizi, »prijazna« pokojninska reforma.

Reformo podpiram, ker je dobra, ker je veliko več, kot so po mojem mnenju pričakovali sindikati, ker je veliko »prijaznejša«, kot sem pričakoval sam, ker je daleč najmanj neugodna od vseh dosedanjih.

Reforma ne posega v pravice, ki izhajajo iz poklicnih skupin. 

Gre za tiste, o katerih smo včasih govorili, da so benificiranci. To je 30 ali 40 tisoč ljudi, ki opravljajo posebna dela. Včasih je bil sistem drugačen, upravičencem se je za eno leto dela priznalo leto in pol ali leto in nekaj mesecev delovne dobe, odvisno od poklica. Po moji oceni je največja pomanjkljivost tega sistema, da se ni pogledalo, ali gre za pravična razmerja. Delo v nekem poklicu danes morda ni tako nevarno, težko, ogrožajoče, kot je bilo nekoč, hkrati so prišli novi poklici, ki jih na tem seznamu ni. Potrebne bi bile spremembe.

To vas sprašujem, ker je eden od nasprotnikov pokojninske reforme generalni sekretar Sindikata poklicnih gasilcev David Švarc. Bodo gasilci na slabšem? 

Ne, enako bo. Bili so predlogi, da bi se jim zvišali upokojitvena starost in doba, a jim je uspelo, da so ju ubranili. Lahko so zadovoljni.

Zakaj se podaljšuje referenčno obdobje za izračun pokojnine s 24 na najboljših 35 let dela? 

Pokojnina mora biti čim bolj odraz plačanih prispevkov. Čim krajše je referenčno obdobje, tem višja je možnost špekuliranja ali če rečem lepše, optimalizacije pokojnine. Ljudje, ki imajo to možnost, se pač odločijo, da visoke prispevke za pokojnino plačujejo neko obdobje, za ostala pa nižje. In potem na koncu nekdo, ki je med delovno dobo plačeval manj, dobi enako ali celo višjo pokojnino kot tisti, ki je plačeval več. Daljše referenčno obdobje prinese pravičnejši odraz plačanih prispevkov v odmerjeni pokojnini.

Ali obstajajo podatki, koliko ljudi optimalizira pokojnino na takšen način? 

Ne, teh podatkov ni. Lahko pa vam povem, da večina samostojnih podjetnikov, kar 80 odstotkov, prispevke plačuje od najnižje pokojninske osnove, kar zanje že vnaprej pomeni, da 25 odstotkov njihove končne pokojnine pomeni socialni korektiv. Tako čez prst jih večina plačuje od osnove, ki je za 400 evrov prenizka, da bi imeli lahko pokojnino odmerjeno od dejanske pokojninske osnove. Vedeti je treba, da država s socialnimi korektivi dviguje pokojnine tudi tistim, ki so imeli minimalno plačo, pomaga tudi drugim, a ti sami niso krivi, da imajo tako malo plačanih prispevkov. Marsikateri espejevec to počne namenoma.

To drži, ampak daljše referenčno obdobje pomeni pri približno polovici zavarovancev nižje povprečje in nižjo pokojninsko osnovo. 

V osnovi imate prav, podaljšanje referenčnega obdobja pomeni v povprečju nižje pokojnine, ampak vmes se je zgodilo še nekaj drugega, celotnega sistema ne morete gledati le iz ene perspektive.

Kaj mislite s tem? 

Nova pokojninska zakonodaja prinaša veliko sprememb, o katerih se ne govori. Naj omenim nekatere. Kdor je danes na Zavodu za zaposlovanje, dobiva mizerno nadomestilo, pa četudi je imel prej solidno plačo. Doslej je veljalo, da se je nadomestilo na zavodu štelo za izračun pokojninske osnove, po novem se bo ta čas štel v izračun pokojninske osnove na podlagi plače iz preteklega leta, ko je imel višjo plačo. Podobno je z materami, ki delajo s krajšimi delovniki. Če imajo več otrok, se to lahko pozna pri nižji pokojnini, saj je bila osnova, od katere se plačujejo prispevki, nižja od njene plače. Denimo, da je njena plača 100 enot, če dela polovični delovni čas, dobi plačo za 50 enot dela, prispevki pa so plačani za dodatnih 30 enot, torej je bilo pokojninski osnovi namenjeno 80 enot. Zdaj bo drugače, njena plača bo preračunana za polni delovni čas, osnova bo torej 100 enot. Sprememb je še več. Študentsko in dijaško delo se po novem ne bo štelo v izračun pokojninske osnove, četudi se šteje v pokojninsko dobo. Spremembe so tudi pri izračunu invalidskih pokojnin.

Če pa bo ta reforma na referendumu padla, nikjer ne piše, da naslednja, in to že kar kmalu, ne bo vsebovala 42 let delovne dobe.

Za koga se s podaljšanjem obdobja ne bo nič spremenilo? 

V zadnjih letih je okoli 35 odstotkov starostnih upokojencev in 66 odstotkov invalidskih upokojencev, ki jim je pokojnina odmerjena od najnižje osnove. Kar pomeni, da bo za približno tolikšen odstotek novih upokojencev podaljšanje referenčnega obdobja irelevantno, nepomembno. Za te je po drugi strani pomembno povišanje odmernega odstotka. Če se odmerni odstotek poveča s 63,5 na 70 odstotkov, to pomeni, da se bo njihova pokojnina povečala za deset odstotkov. Kar pomeni, da bodo imeli po novem tisti z zdaj najnižjimi pokojninami deset odstotkov višje pokojnine. Pri drugih bo ta dvig zaradi podaljšanja referenčnega obdobja nižji.

Delavska koalicija trdi nasprotno, pravi, da bodo pokojnine najslabše plačanih delavcev nižje. 

Teh njihovih navedb res ne razumem, to preprosto ne drži. Predstavnikom Delavske koalicije sem večkrat dejal, da bodo najnižje pokojnine višje, oni pa so proti. Pričakoval bi jih s transparenti na ulicah v podporo pokojninski reformi, ne pa da zbirajo podpise za referendum.

Eden izmed njihovih argumentov je tudi ta, da naj bi reforma prinesla relativen prihranek za državni proračun, ergo – pokojnine bodo nižje. Letos bo država pokojninski blagajni namenila 1,5 milijarde evrov. Se bo ta injekcija povečevala ali ne? 

V absolutnih šte vilkah se bo z leti povečevala. Pomembno pa je, kaj meriš, številka sama po sebi ne pomeni vsega. Milijarda proračunskih evrov, ki smo jo dobili pred desetimi leti, je v strukturi blagajne tedaj pomenila več, kot pomeni današnjih 1,5 milijarde evrov. Kdaj je za pokojninsko blagajno najboljše? Takrat, ko je v državi dobra gospodarska rast, takrat so proračunski izdatki za pokojninsko blagajno najnižji. Leta 2013, bil je to čas gospodarske krize, je tako država prispevala 33 odstotkov celotne pokojninske blagajne. V letu 2023 pa je država prispevala okoli 17 odstotkov, enkrat manj, četudi to v absolutnih številkah pomeni več. Pomembno je torej, kako predstavljaš informacije. Naj vam navedem še en primer. Letošnji zimski dodatek pomeni novih 90 milijonov proračunskih obveznosti, naslednje leto bodo te, ker bo zimski dodatek 170 evrov, večje. A vedno je treba gledati celoto. Naslednje leto se bodo po jesenskih napovedih Umarja pokojnine usklajevale za 0,5 odstotka manj, če se bo uveljavila formula 50/50 v primerjavi s 60/40. To pri pokojnini 1000 evrov pomeni pet evrov manj na mesec ali 60 na leto. Zimski dodatek bo po drugi strani skoraj trikrat višji, kot je ta sprememba.

Zakaj se spreminja indeksacija pokojnin? Postopoma naj bi se bolj upoštevala stopnja inflacije kot rast povprečne plače. 

To je ukrep, ki bo povečal vzdržnost pokojninske blagajne. Država upokojencem ne more le priznavati ugodnosti, mora paziti, da se sistem ne podre. Na strani vzdržnosti najbolj deluje podaljšanje starostne meje, ki se začne povečevati šele leta 2028, tudi usklajevanje pokojnin se bo spreminjalo postopoma z začetkom v letu 2026, do leta 2034 bo formula 50/50, kar je pomemben uspeh upokojenskih predstavnikov. Pokojninski preračuni niso enostavni, hitro so lahko stvar manipulacije. Veste, kaj pomenijo številke 57,25 in 63,5 ter 70?

Povejte. 

57,25 je bil matematični preračun pri pokojninski reformi 2013. Po Ropovi reformi iz leta 2000 je odmerni odstotek padel s 85 odstotkov za 40 let dobe na 78 v letu 2013. Kar pomeni, da so se zaradi tega in vsakoletnega nižjega usklajevanja pokojnin že upokojenih pokojnine nižale. Prišla je torej ekonomska kriza, reforma in ta odmerni odstotek se je z 78 znižal na 57,25 odstotka – na prvi pogled je bilo to res zelo veliko znižanje. A v praksi to ni veljalo, saj se je valorizacijski količnik takrat dvignil z 0,732 na 1. V resnici se je, to lahko vsak preveri s kalkulatorjem, odmerni odstotek zaradi zaokroževanja na četrtinke malenkostno povečal, a ljudje so bili na prvo žogo seveda šokirani. Potem je po letu 2020 ZPIZ-2G prinesel postopno zvišanje odmernega odstotka na sedanjih 63,5 odstotka. Zdaj ga reforma dviga na 70 odstotkov, valorizacijski količnik pa je za zadnje leto pred upokojitvijo še vedno 1. Če ne bi bil z ZPIZ-2 izveden omenjeni matematični preračun, nikoli ne bi imeli za 40 let dobe odmerni odstotek 63,5 odstotka, kaj šele sprejetih neverjetnih 70 od leta 2035 dalje. Zakaj ne? Zato, ker odmerni odstotek 63,5 odstotka pomeni primerjalno 86,7, česar v preteklosti moški nikoli niso imeli (imeli so največ 85), 70 odstotkov pa pomeni 95,6, če primerjamo z odmernim odstotkom 85 odstotkov oziroma po padcu 78. Če povzamem – takratnemu matematičnemu preračunu se je treba zahvaliti, da smo že prišli do odmernega odstotka 63,5 odstotka, ki se zdaj z novim ZPIZ-2O bistveno povečuje.

Govorila sva o indeksaciji, usklajevanju pokojnin glede na rast cen življenjskih potrebščin (inflacije) in povprečne plače v državi. Ta bo postopoma zniževala pokojnine. Vlada to priznava, saj je glavni namen novega zimskega dodatka, da kompenzira razlike. 

To je res. Ne samo kompenzira, ljudje bodo na boljšem, saj bo zimski dodatek za veliko večino upokojencev višji, kot pa bo znašal izpad pri pokojnini zaradi novega načina indeksacije. Posebej upokojenci z najnižjimi pokojninami bi morali biti s tem zelo zadovoljni, ker tako pridobijo.

Slovenija za pokojnine nameni okoli 10 odstotkov BDP, za ves sistem okoli 12. Kje je meja vzdržnosti? Štirinajst odstotkov BDP? 

Ko je bila gospodarska kriza, smo enkrat že bili skoraj na 14 odstotkih BDP, ne želim si, da se iz takih razlogov še enkrat približamo tej meji. Imamo skoraj milijon zavarovancev, leta 2013 jih je bilo 833.000. Ko pride do gospodarske krize, se pogoji za upokojevanje ne spreminjajo, ker take spremembe delujejo na dolgi rok, najprej se spremeni način usklajevanja, v prihodnje pa se bo lahko hitro poseglo v zimski dodatek. Vse to smo že videli, vse to se je dogajalo v letih 2010 do 2015 in tudi že pred tem.

Zakaj so se pred desetletji, ko je imela država manj denarja, ljudje upokojevali prej in z razmeroma višjimi pokojninami? 

Pokojnina je vedno odraz plačanih prispevkov, ni nagrada, ni privilegij, zato tudi ne sme biti nesorazmerno visoka v primerjavi s plačami tistih, ki delajo in solidarnostno plačujejo prispevke. Pred 30 leti je bilo manj upokojencev, pokojnino so prejemali manj časa. Danes je upokojencev bistveno več, živijo dlje. V zvezi z odmernim odstotkom pa sem že odgovoril, da se sedaj upokojujemo z višjim, kot je bil kadarkoli v preteklosti.

Med upokojenimi in tistimi, ki prejemajo invalidsko pokojnino, je veliko revnih. Povprečna bruto starostna pokojnina brez sorazmernih in delnih pokojnin je avgusta znašala 1078 evrov, zagotovljena starostna za polno delovno dobo pa 781 evrov. Gotovo dobro veste, da skoraj 10 odstotkov upokojencev prejema pokojnino, ki je nižja od 500 evrov, in da skoraj vsak peti upokojenec živi pod pragom revščine. 

Katerakoli oblast bo prišla, ali katerakoli je že bila, nobena ne more zagotoviti, da bi imel upokojenec, ki je delal zgolj 15 ali 25 let, visoko pokojnino. Če so ljudje revni, obstajajo drugi mehanizmi socialne države, ne pa upokojenska blagajna, pa tudi mi pri odmeri upoštevamo socialne korektive. Naj ponovim, reforma, o kateri govoriva, bo najnižje pokojnine dvignila za 10 odstotkov.

Bo kupna moč upokojencev ostala enaka? 

Bo, za lepo število upokojencev bo tudi večja. Kaj prinaša reforma? Za 9000 invalidskih upokojencev se že s 1. 1. 2026 pokojnina s 490 evrov dvigne na 610, gre za 22-odstotni dvig. Predstavljajte si, kaj pomeni to povečanje, to na letni ravni pomeni 1440 evrov več. Hkrati se bo skoraj 50.000 ljudem, ki imajo najnižje invalidske, družinske, vdovske pokojnine, tistim, ki imajo najnižja nadomestila, pokojnina povečala na 610 evrov oziroma bo odmerjena od te osnove. Kritiki bodo seveda dejali, da je dvig prenizek, da je pod pragom revščine, a naj ponovim, ljudje, ki so delali le 15 ali 25 let in imeli nizko plačo, ne morejo imeti dostojne pokojnine.

Marsikdo od tistih, ki so delali 40 let, je tudi nima.

Drži, gre za tiste, ki so imeli vseskozi minimalno plačo ali pa so plačevali minimalne prispevke. Tudi tem pomaga država s socialnimi korektivi v pokojninski blagajni. Nadomestitvena stopnja zaradi socialnih korektivov je pri najnižji pokojninski osnovi tudi 90 odstotkov zadnje plače, njihova pokojnina je skoraj enaka nekdanji plači, če imajo seveda polno delovno dobo oziroma več. Pri najvišjih pokojninah je ta stopnja v povprečju le pri dobrih 50 odstotkov zadnje plače, ker se jim pokojnina odmeri od najvišje pokojninske osnove. Tudi to je oblika solidarnosti.

Večina samostojnih podjetnikov, kar 80 odstotkov, prispevke plačuje od najnižje pokojninske osnove, kar zanje že vnaprej pomeni, da 25 odstotkov njihove končne pokojnine pomeni socialni korektiv. Marsikateri espejevec to počne namenoma.

Je oblika solidarnosti, da delodajalci v pokojninsko blagajno prispevajo manj sredstev kot delavci? Po nekaterih informacijah je odločitev o tem, da se stopnji ne bosta izenačili, na koncu pogajanj sprejel minister za finance Klemen Boštjančič. 

Leta 1996 se je prispevna stopnja delodajalcev dvakrat znižala. Danes je določena v razmerju: 15,5 odstotka za delojemalce in 8,5 odstotka za delodajalce. Ideja takratnega znižanja je bila razbremenitev gospodarstva. Če bi imeli danes delodajalci enako stopnjo kot delojemalci, bi to pomenilo, da pokojninska blagajna ne bi potrebovala nakazil iz proračuna. A to je samo matematičen pogled, življenje je drugačno. Za odstotno točko višja obremenitev za delodajalca pomeni okoli 280 milijonov evrov na leto, hkrati pa delodajalci že dolgo poudarjajo, da je v Sloveniji delo preobremenjeno. Bi se ta dodatna obremenitev res prelila v pokojninsko blagajno? Najbrž bi delodajalci zniževali plače, odpuščali ali preselili dejavnost kam drugam. In na koncu bi imeli nekaj deset tisoč manj zavarovancev. Matematični preračuni delujejo na papirju, družbeno dogajanje ni tako enoznačno. Dokončno odločitev so sprejeli pogajalci …

… saj ne bi bil potreben tolikšen dvig, da bi lahko, kot radi grozijo, ogrozil likvidnost nekaterih podjetij. Zakaj pa reforma ne predvideva, da bi se prispevne stopnje zbližale, delavci bi lahko plačevali 3,25 odstotne točke manj, delodajalci 3,25 več, pa bi se srečali na sredini. 

Tudi to je bilo mogoče, eden od predlogov je bil res izenačenje na sedanji polovici, drugi pa izenačenje pri 13 odstotkih, kar bi skupne prispevke dvignilo za slabi dve odstotni točki. Vsi, ki smo zaposleni, zagovarjamo znižanje prispevnih stopenj za delavce, ker bi nam to dvignilo neto plačo. Delodajalci razmišljajo drugače. Ni nujno, da bi se ob tem zvišanju dvignila bruto plača, kar bi lahko pomenilo, da bi bili prispevki v pokojninski blagajni nižji. In še nekaj, višina prispevne stopnje ne vpliva na višino odmerjene pokojnine, pomembna je višina bruto plače oziroma višina zavarovalnih osnov.

Težava je bil političen dogovor na strani vladnih strank. Vprašanje je bilo, ali bi se to izenačenje prebilo skozi parlament. 

Delodajalci so želeli, da bi se dvig delodajalskih prispevkov kompenziral z davčnimi ukrepi, do katerih ni prišlo. Zato je ostalo enako, dogovor o pokojninski reformi pa so podpisali vsi socialni partnerji in znova trdim, da je prinesel dostojnejše pokojnine za skoraj vse.

Imate na zavodu že zbran denar za božičnico? Jo boste lahko izplačali novembra, kot določa zakonodaja? 

Božičnica novembra še ne bo izplačana. Če do 11. novembra pobudniki referenduma ne bodo zbrali dovolj podpisov, bo zakon začel veljati 15 dni po objavi v Uradnem listu, v zakonu pa za zimski dodatek piše, da ta določba začne veljati 15. dan po uveljavitvi zakona. Kar pomeni, da bo božičnica, če bo zakon veljal, izplačana najprej decembra. Če bo zakon padel, je ne bo.

Ni nujno, država lahko v tem zakonskem limbu sprejme interventni zakon.

Res ga lahko.

Pa se vam ne zdi, da politika namenoma straši? Če bo torej zakon na referendumu padel, ne bo božičnic, ne bo tega, ne bo onega.

Ne gre za strašenje. Upokojenci ta denar že čutijo, bil je napovedan, država ne more kar snesti te obljube. A kje je prava nevarnost? Če zakon pade, izplačilo zimskega dodatka ne bo sistemsko urejeno. Ni torej nujno, da bo izplačan naslednje leto, ni nujno, da se bo naslednje leto povišal, morda ga sploh ne bo. Kakršnakoli bo že naslednja vlada, se sistemskih zakonov ne bo dotikala, bistveno lažje je spremeniti nekaj, kar je določeno na drugačen način. A pri vprašanju referenduma ne gre samo za božičnico.

Za kaj pa še? 

Omenjal sem najrevnejše, omenjal sem invalidske upokojence, ki jih je več kot 23.000. Tu so še kmetje, 140.000 jih ima ožji obseg pravic, njihova pokojnina je 490 evrov, dvignila se jim bo na 610. Približno 50.000 že upokojenih bo imelo zaradi dviga s 490 na 610 evrov višje pokojnine in nadomestila iz invalidskega zavarovanja. Prav tako se bo dvignil odstotek za odmero vdovske pokojnine s 70 na 75, v letu 2027 pa na 80 odstotkov, posledično tudi družinske pokojnine. Dvignil se bo odmerni odstotek za otroke z 1,36 na 1,6 odstotka, hkrati pa ni več omejitve pri izračunu odmernega odstotka za največ tri otroke – kar pomeni, da bo imela ženska, ki ima več kot tri otroke, bistveno višjo pokojnino. Uvaja se še odmerni odstotek za vojaščino od 0,8 do 2 odstotka, izboljšuje se odmera za nove invalidske pokojnine, nekatera nadomestila iz invalidskega zavarovanja se bodo dvignila od 33 do 75 odstotkov. Omenjam le nekatere spremembe, še nekaj jih je, ki bodo veljale že v letu 2026 in kasneje.

Zakon seveda ni popoln, ne dotika se spodbud za varčevanje v drugem pokojninskem stebru. 

Res je, vsega v zakonu žal ni.  Naj se vrnem na začetek, velja pravilo, da reforme prinašajo strožje pogoje upokojevanja in nižje pokojnine, a to za ta zakon razen v treh segmentih ne velja. Tudi ocena, da gre za kozmetične popravke, je napačna, saj se uveljavlja veliko novih do ljudi prijaznejših pravil. Imate pa prav, da se pri vprašanju drugega stebra ni naredilo nič. Verjetno bi bilo bolje, da imamo dva zakona, enega, ki ureja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in drugega, ki ureja dodatno zavarovanje. Še vedno trdim, da bi se morale v Sloveniji ob stabilnem obveznem razviti še druge oblike pokojninskih zavarovanj, tukaj država zamuja.

Božičnica bo za upokojence, če bo zakon veljal, izplačana najprej decembra. Če bo zakon padel, je ne bo.

Vlada pravi, da se z reformo mudi, ker so evropska sredstva vezana na uveljavitev te zakonodaje. Hkrati ne vemo, za kako visoka sredstva gre. Poznate to številko? 

Natančno ne, a gre najbrž za nekaj sto milijonov, vezanih na črpanja sredstev iz načrta za okrevanje. Ta denar ne bo namenjen pokojninam, Slovenija pa ga bo dobila, če bo pokojninska reforma uveljavljena, ne le sprejeta. Sam mislim, da zakonsko gradivo o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne bi smelo iti na referendum. Zakaj? Ljudi je žal lahko naplahtati in zanimirati s populističnimi izjavami, v resnici ne gre za vsebino pokojninske reforme, za delavce, za upokojence, najbrž so interesi drugi, najbrž so povezani s politiko. Do tega imajo ljudje seveda vso pravico, a ta borba pomeni veliko škodo za upokojence. In še nekaj, če bo ta reforma padla, bo imela oblast – ali leva ali desna – velike težave, ko bo poskušala sprejeti kaj novega. Želje sindikatov bodo takšne, kot so zdaj, vprašanje pa je, kakšno bo gospodarsko ozračje. Ta reforma je nastala v razmeroma dobrih časih, če bi nastajala v času krize, ne bi bilo ukrepov, ki izboljšujejo pokojnine. Sindikati so imeli močno pogajalsko ekipo, bili so dobro pripravljeni, dejansko bi jim morala delavska koalicija zaploskati. Sam tako dobrega rezultata na pogajanjih za sindikalno stran nisem pričakoval, so pa bile med pogajanji vse tri strani razumne, iskale so dogovor in ga našle.

Torej podpisa za referendum ne boste dali? 

Niti slučajno. Ne gre zame, žal pa bodo med podpisniki, ki zagovarjajo referendum, tudi taki, ki se ne zavedajo, da se podpisujejo pod nekaj, kar bo pomenilo, da bodo imeli nižje pokojnine, kot bi jim jih zagotavljala nova zakonodaja. Po moji oceni tako »ugodne« reforme za dostojnejše pokojnine ne bomo dobili nikoli več, zato bi bilo škoda in neumno zamuditi to priložnost.