»Skrajšani delovni teden v tem mandatu ni realen«

Uvedba možnosti 30- ali 32-urnega urnega delovnega tedna ob nespremenjenih pravicah v tem mandatu ni realna, je v DZ na poslansko vprašanje poslanca Levice Milana Jakopoviča odgovoril premier Robert Golob. Kot je dejal, bi bilo treba prej temeljito analizirati učinke, tudi na javne blagajne. Je pa naklonjen pilotnim projektom s tega področja.

Poslanec Jakopovič je danes na premierja naslovil poslansko vprašanje, ali vlada razmišlja o pripravi pravnega okvira za uvedbo možnosti skrajšanega delovnika ob ohranitvi plač in prispevkov še pred parlamentarnimi volitvami.

Kot je poudaril, že obstajajo podjetja, ki so uvedla 30- oziroma 32-urni delovni teden in dokazujejo, da to ni "neko razkošje, ampak neka nova oblika učinkovitosti". "Vsa ta podjetja sama krijejo razliko v prispevkih, samo zato, da lahko zaposlenim omogočijo boljše pogoje dela," je dejal poslanec Levice.

"Če so procesi dela ustrezno prilagojeni, so zaposleni bolj zadovoljni, bolniških odsotnosti je manj, delo pa je kakovostnejše (...) V tem času je opravljena ista količina dela (...), le razporejeno je bolj učinkovito in na način, s katerim sta lahko zadovoljna tako delavec kot delodajalec," je utemeljil.

Predsednik vlade Golob je spomnil, da je bilo vprašanje uvedbe možnosti skrajšanega delovnika na mizi socialnih partnerjev že ob pogajanjih za zadnje spremembe zakona o delovnih razmerjih v letih 2022 in 2023, a neuspešno.

"Nenazadnje obstajajo take in drugačne oblike dela, ki niso vedno vezane samo na prisotnost na konkretni lokaciji in se lahko tudi na ta način količino ur dejansko kontrolira na druge načine. Sam sem vedno prisegal na to, da ni pomembno, koliko ur nekdo prečepi na delovnem mestu, ampak kakšni so njegovi rezultati."

Možnost skrajšanega delovnika je treba po njegovih besedah uskladiti na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS), sam pa verjame, da bo minister za delo Luka Mesec v prihodnjih mesecih znal uspešno zagovarjati to idejo. "Ne moremo pa spreminjati zakonodaje tri ali pa pet mesecev pred volitvami in mimo socialnega dialoga," je prepričan. "Kaj takega čez ESS v tako kratkem času enostavno ni mogoče spraviti; všečno je mogoče, ni pa realno," je pristavil.

Učinke skrajšanega delovnika je treba namreč temeljito analizirati, o tem pa javno spregovoriti, tudi o posledicah za javne blagajne, predvsem pokojninsko in zdravstveno, je menil premier.

Sam bi si želel, da bi bilo pilotnih projektov, vezanih na uvajanje skrajšanega delovnika, v Sloveniji več.

"Če bomo šli kadarkoli s tem vprašanjem naprej, je tudi moje priporočilo, da se najprej pripravi podlage za pilotno uvedbo. Tako delajo tiste države, ki o tem resno razmišljajo. Tega se ne naredi čez noč, ampak se najprej testira v konkretnih realnih situacijah," je opozoril.

Golob je izpostavil še, da imajo podjetja, ki so skrajšanemu delavniku zares naklonjena, že danes različne možnosti za njegovo testiranje. "Nenazadnje obstajajo take in drugačne oblike dela, ki niso vedno vezane samo na prisotnost na konkretni lokaciji in se lahko tudi na ta način količino ur dejansko kontrolira na druge načine. Sam sem vedno prisegal na to, da ni pomembno, koliko ur nekdo prečepi na delovnem mestu, ampak kakšni so njegovi rezultati," je še navedel.