»Fental te bom z lastnimi rokami«

Nedavna sodba višjega sodišča, ki je zavrnilo pritožbo Žige Bauerja zoper novinarja Erika Valenčiča, pomeni potrditev prvostopenjske, zaradi katere je bil pritožnik obsojen, ker je v telefonskem klicu novinarju neposredno grozil s smrtjo: »Fental te bom z lastnimi rokami.«

Bauer je bil obsojen na štiri mesece pogojnega zapora. Kar ni le zaključek posameznega kazenskega postopka, ampak moramo ob sodbi videti tudi širši kontekst povezav med skrajno desnico, neonacističnimi skupinami in vplivnimi političnimi akterji, zlasti v okviru stranke SDS.

Dogodek sega v leto 2021, ko je Valenčič z zapisom v reviji Mladina sprožil val odzivov, vse od parlamentarne razprave do opisanih osebnih odzivov. Širše javnosti sicer dogajanje takrat ni posebej prebudilo, zato bi smeli splošno medijsko obravnavo označiti za zmerno zadržano. Bauerjev dober kolega Žan Žalec je vmes promoviral v svetovalca in asistenta evropskega poslanca Branka Grimsa. Primer njegove grožnje nam razkrije predvsem razmerja in posledice, ki v času skrajne desnice vplivajo tudi novinarsko svobodo.

Sovražni odzivi na »Koalicijo sovraštva«

Valenčič je s svojim člankom Koalicija sovraštva II opisal delovanje skrajnih in deloma tudi neonacističnih skupin v Sloveniji pod tretjo vlado Janeza Janše, takrat so bile deležne močne posredne ali neposredne podpore vladajoče SDS. Predmet njegovega zanimanja je bil, kako so se posamezniki in skupine, ki so v preteklosti izvajale nasilna dejanja, med drugim do migrantov ali pripadnikov LGBTQ+ skupnosti, nato infiltrirali v mainstream politiko in družbena omrežja. Podobno dogajanje spremljamo marsikje po Evropi.

V svojem prispevku se podrobneje loti zgodovine in strukture skrajnih desnih gibanj v Sloveniji, vse od mednarodne mreže Blood & Honour (B&H), Slovenskih radikalov, Hervardov, Generacije identitete (GI), Narodnega bloka in končno rumenih jopičev, v svojem neposrednem stilu pa ne pozabi omeniti glavnih akterjev, kot so Andrej Okorn, Urban Purgar, Sinani Gjani, Jure Godina, Predrag Tomić, Žan Žalec, Andrej Sekulović, nadalje Stanojevič, Djulinac, Petrovski, Djurašević, Oručevič, Djuričin, Ivanoski in drugi.

Asistentura v Bruslju

Številne od naštetih skupin so organizirale protimigrantske proteste od 2015, verjetno stojijo tudi za napadom na gejevskega aktivista Mitjo Blažiča leta 2009, v zadnjem času pa promovirajo predvsem teorije zarote, kot sta identitarna »velika zamenjava«, ki menda ogroža »belo« Evropo, širijo sovraštvo do LGBTIQ+ skupnosti in napadajo nevarnosti »kulturnega marksizma«. Prav Žalec je za slednje močno navdušil poslanca SDS Branka Grimsa in kasneje z njim odpotoval v Bruselj – kakor da bi oba z Gašperjem Pečarjem za »zmagoviti« ideološki vpliv na poslanca SDS bila nagrajena z asistentskim mestom.

Običajna krinka slovenskih skrajnežev na desnici je sklicevanje na domoljubje. Valenčič je že v svojem prvem prispevku iz leta 2014 ugotavljal, da obstaja nekakšna fronta skrajnežev znotraj »koalicije sovraštva«, neonacistične in druge skupine pa se personalno in sistemsko zlivajo z močnimi posamezniki iz vrst SDS. Končno je Janša neposredno dolga leta promoviral Generacijo identitete.

Tudi poslanec Grims je, podobno kot poslanec Žan Mahnič, poprej tudi državni sekretar za nacionalno varnost, v zadnjih letih povsem posvojil ideologijo kulturnega marksizma, tako ljubo Andersu Breiviku, in povečeval svoje sovraštvo do LGBTIQ+ skupnosti. O tem, da so v SDS na čelu z Janšo podpirali Generacijo identitete in končno pri svoji založbi Nova obzorja izdali tudi njihov manifest, sem večkrat podrobneje poročal.

Naveza z Žalcem

Po pridržanju neonacistov junija 2021 sta Janša in notranji minister Hojs kritizirala policijo in jih poskušala posredno zaščititi; Grims se je fotografiral z neonacisti in čestital k njihovim akcijam. Društvo za promocijo tradicionalnih vrednot, ustanovljeno leta 2019, je kasneje pridobilo status v javnem interesu pri Janševem ministru Vasku Simonitiju. Nekaj časa je njihov protagonist Urban Purgar urejal Nacionalno tiskovno agencijo (NTA), tistem portalu, na katerem so objavljali ekstremistične in rasistične prispevke.

25. avgusta 2021 je Valenčič pričal pred KNOVS o delovanju naštetih skupin, nato pa pred parlamentom za medije omenil prijateljstvo med Bauerjem in Mahničem. Prvi se rad otepa omemb, s katerimi bi ga povezovali s pripadniki naštetih skupin. Nekdanji član SDS, tudi v vodstvu podmladka stranke, je kasneje prestopil k Slovenski nacionalni stranki (SNS). Sicer je Bauer podjetnik in tudi soustanovitelj Društva za promocijo tradicionalnih vrednot, skupaj z Žanom Žalcom in Davidom Mojškercem, v katerem so promovirali nekaj, kar poskušajo nedolžno poimenovati z izrazom »tradicionalne vrednote«.

Kot dolgoletni Mahničev prijatelj je postal celo njegova poročna priča septembra 2019, z Žalcem, ki manj skriva svoje povezave z Generacijo identitete, pa je že dlje časa povezan. Letos je Grims objavil fotografijo iz evropskega parlamenta, na kateri so skupaj z Bauerjem še Jelinčič, Bauer in Žalec. To verjetno kaže, da ostaja močna povezava tudi med naštetimi in prvakom SNS.

Svoje grožnje Valenčiču, zaradi katerih je bil zdaj obsojen, je sicer zanikal in trdi, da je bil klic izmišljen ali iztrgan iz konteksta. Na sodišču ga je sicer zastopala odvetniška pisarna Stušek iz Celja, specializirana za obrambo stranke SDS. Janez Stušek je tudi član njenega strokovnega sveta, v tretjem Janševem mandatu pa je opravljal še vlogo direktorja Sove, kar kaže na močno navezo s predsednikom SDS.

Zmaga proti netoleranci

Valenčič ugotavlja, da je omenjena sodba zmaga za vse novinarje in da družba ne sme tolerirati tovrstnih ustrahovanj. Nasploh sicer velja, da omenjeno dejanje ni izolirani primer. Sodeč po podatkih DNS Slovenija beleži porast podobnih groženj novinarjem in te so pogosto povezane z desničarskimi krogi. Sodba krepi zaščito svobode tiska, a hkrati kaže na razdeljenost: mainstream mediji jo vidijo kot zmago demokracije, Janševi sateliti pa kot politično maščevanje. V luči prihajajočih volitev in evropskih trendov, npr. vzpona Alternative za Nemčijo in Nacionalnega zbora, je težko ubežati vtisu, da se ekstremizem hitro politično normalizira.

Avtorjev komentar je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES.