Erik Valenčič

 |  Mladina 29  |  Družba

Koalicija sovraštva II

V času sedanje, tretje Janševe vlade neonacisti spet doživljajo prerod. In pri tem uživajo očitno podporo stranke SDS.

Protimigrantski protest v Šenčurju 20. februarja 2016, ki so se ga udeležili tudi neonacisti.

Protimigrantski protest v Šenčurju 20. februarja 2016, ki so se ga udeležili tudi neonacisti.
© Borut Krajnc

Novejša zgodovina skrajne desnice v Sloveniji zajema zadnja štiri desetletja in ni brez anekdot. Najprej so po Ljubljani krožile skupine neonacistov, ki so sistematično pretepale pripadnike drugih subkultur in narodnosti. Samostojnost Slovenije so obritoglavci zaznamovali z vzklikanjem pred parlamentom: »Slovenijo Slovencem! Vsi tujci ven!« Oziroma: »Vsi čefurji ven!« Leta 2000 so si najbolj zagnani neonacisti na sveže pobrili glave, očedili zelene bomber jakne, zlikali oprijete kavbojke in si nabavili nove bele vezalke za črne bulerje, nakar so se z vlakom odpeljali v Berlin, da se predstavijo nemškim ’kameradom’. Ti so jih res pričakali na berlinski postaji, jih pretepli in poslali nazaj v Slovenijo, ekspresno in brez povratnice, tako rekoč. To niso bile edine batine tistega leta. Ko je februarja v avstrijsko vlado vstopila skrajno desna Svobodnjaška stranka Jörga Haiderja, je na Prešernovem trgu v Ljubljani približno dva tisoč ljudi demonstriralo proti njeni ksenofobni politiki, usmerjeni tudi proti koroškim Slovencem. Neonacisti so se pojavili na Tromostovju in provocirali. Protestniki, ogorčeni nad izzivanjem narodnoizdajalske drhali, so jih pretepli. Obritoglavci so pobegnili in za seboj pustili ranjenega soborca, o katerem je novinar Mladine Jure Aleksić takrat zapisal: »Pozneje se je izkazalo, da ga v navzkrižju s prvotno teorijo žal vendarle ni zbil avtobus, temveč so mu rebra temeljito prešteli pankerji, tako da se bo najverjetneje izvlekel s kakšnim pretresom možganov, kar se praktično sploh ne bi smelo poznati.«

Janez Janša, slavnostni govornik ob 70. obletnici ustanovitve domobranskih enot v Rovtah. 25. avgust 2013. /

Janez Janša, slavnostni govornik ob 70. obletnici ustanovitve domobranskih enot v Rovtah. 25. avgust 2013. /
© Maj Pavček

Slovenskim neonacistom je uspel preboj v tujino leta 2001, ko so bili sprejeti v mednarodno mrežo Blood & Honour (BH). Ironično, vstop v BH so jim omogočili ’čefurji’, konkretno srbski neonacisti, ki so bili v Evropi že uveljavljeni kot nasilni nogometni navijači, znani pa sta bili tudi njihovi skupini Blood & Honour Serbia in Combat 18 Serbia. V Sloveniji so prav tako začele vznikati različne skupine: Blood & Honour Slovenia (BHS), Slovenski radikali, HeadHunters Domžale in Avtonomni nacionalisti. Med drugim so organizirali koncertne prireditve, ki so se jih udeleževali neonacisti iz širše regije. Občasno so se fizično znašali nad študenti in mladimi aktivisti, junija 2009 pa so surovo pretepli gejevskega aktivista in novinarja Mitjo Blažiča, s čimer so se hvalisali v tujini, doma pa se opravičevali na sodišču.

Neonacist Predrag Tomić, eden od trinajstih rumenih jopičev, pridržanih na Prešernovem trgu v Ljubljani 25. junija, na dan 30. obletnice razglasitve samostojnosti Slovenije. Na desni nogi ima tetoviran srbski grb z orlom in štirimi S-ji, ki v izvirniku pomenijo: Samo sloga Srbina spašava. Po naše: Samo enotnost rešuje Srbe.

Neonacist Predrag Tomić, eden od trinajstih rumenih jopičev, pridržanih na Prešernovem trgu v Ljubljani 25. junija, na dan 30. obletnice razglasitve samostojnosti Slovenije. Na desni nogi ima tetoviran srbski grb z orlom in štirimi S-ji, ki v izvirniku pomenijo: Samo sloga Srbina spašava. Po naše: Samo enotnost rešuje Srbe.
© Borut Krajnc

Vzporedno so nastajale tudi druge skrajno desne skupine, kot so Hervardi in Tukaj je Slovenija. Hervarde je vodil Mariborčan Andrej Šiško in danes niso več zares aktivni. Po letu 2017 je njihova spletna stran zamrla, kar se časovno ujema z ustanovitvijo Štajerske varde, ki jo prav tako vodi Šiško. Skupina Tukaj je Slovenija pa je v letih delovanja mlade nacionaliste rekrutirala med neonaciste. Vodil jo je Andrej Okorn iz Ljubljane, ki je še vedno neonacist. Javnost ga pozna, med drugim je dajal izjave v imenu tako imenovanih rumenih jopičev, ko so ti junija lani na Prešernovem trgu prvič provocirali protestnike proti Janševi vladi.

Pretepeni neonacist na Tromostovju v Ljubljani februarja 2000.

Pretepeni neonacist na Tromostovju v Ljubljani februarja 2000.
© Marko Jamnik

Med neonacisti v Sloveniji ni več pomembno, kdo je po narodnosti Slovenec; sebe prvenstveno vidijo kot belce, ki branijo belo Evropo.

Po objavi dokumentarne oddaje Koalicija sovraštva na javni televiziji januarja 2014 so se neonacisti potuhnili; nekateri so zaprli profile na Facebooku. Vendar sovraštvo ni izginilo. Ponovno je udarilo na dan z vso silo v obliki protestov proti beguncem in migrantom in se od leta 2015 kot virus razširilo po družbenih omrežjih. Današnji neonacisti se od prvotnih razlikujejo po načinu oblačenja (opustili so militantno ulično nošo) in po priimkih; marsikateri med njimi izhaja iz priseljenskih vrst. Med opaznejšimi oziroma dejavnejšimi neonacisti se pojavljajo Tomić, Stanojevič, Sekulović, Djulinac, Petrovski, Djurašević, Oručevič, Djuričin, Ivanoski itd. Kako se je znotraj skrajno desnega gibanja, ki je še nedavno zahtevalo čistokrvno Slovenijo, zgodil takšen preobrat?

Poroka Žige Bauerja (na sredini). Desno od njega stoji Žan Mahnič. Fotografijo je na profilu na Facebooku 1. septembra 2019 objavil Žan Žalec. Čestitke je med prvimi izrekel Branko Grims

Poroka Žige Bauerja (na sredini). Desno od njega stoji Žan Mahnič. Fotografijo je na profilu na Facebooku 1. septembra 2019 objavil Žan Žalec. Čestitke je med prvimi izrekel Branko Grims

Dolgoletna srbsko-slovenska naveza ni odločilno vplivala na spremembe na slovenski neonacistični sceni. Obstaja nekaj večjega. Ideologija sovraštva, ki povezuje sodobna evropska skrajno desna gibanja, temelji na dveh teorijah zarote. Prva se nanaša na »kulturni marksizem« in govori o tem, da želijo liberalne elite (poudarek je na judovskih elitah) s promoviranjem globalizma, večkulturnosti, enakosti, strpnosti in naprednih politik spodkopati belo, krščansko civilizacijo. Najbolj znan zagovornik te teorije je Anders Breivik, norveški neonacist, ki je 22. julija 2011 izpeljal bombni napad v Oslu in strelski pokol na otoku Utoya, v katerem je pobil 69 članov podmladka norveških socialnih demokratov. Druga je teorija »velike zamenjave«, po kateri naj bi si omenjene elite prizadevale za zamenjavo belih Evropejcev z nebelimi ljudmi in s tujimi kulturami. Ker pač.

Žalec in član SDS Gašper Pečar.

Žalec in član SDS Gašper Pečar.

Med neonacisti v Sloveniji tako ni več pomembno, kdo je po narodnosti Slovenec; sebe prvenstveno vidijo kot belce, ki branijo belo Evropo. Tiskajo majice z motivom kalašnikovke in napisom »Defend Europe« in prisegajo na besede obsojenega ameriškega neonacističnega terorista Davida Lana: »Moramo zagotoviti obstoj naših ljudi in prihodnost za bele otroke.« V glavnem pa je vse, kar počnejo, to, da grozijo mladim aktivistom, dijakom in študentom, umetnikom, intelektualcem, protestnikom in sploh vsakomur, ki jim ni povšeči, zraven pa propagirajo stališča stranke SDS in poveličujejo Adolfa Hitlerja ter simbole (neo)nacizma.

Neonacista Purgar in Žan Žalec.

Neonacista Purgar in Žan Žalec.

Instagramski teroristi

Slovenski neonacisti nimajo več jasnih voditeljev. V krajih, v katerih so prisotni, izstopajo tisti, ki so že dlje časa dejavni. V Domžalah sta to zdaj že postarana Sergej Garzelli in Elvis Oručevič, v Kranju Luka Kavčič in Nace Eržen, v Žireh Kristjan Podobnik in Nace Prosen, v Ljubljani pa se je formirala nova skupina, v kateri so poleg že omenjenega Okorna še Predrag Tomić, Žan Žalec, Urban Purgar, Andrej Sekulović in nekateri drugi. V uredništvu hranimo podatke o več kot sto neonacistih in njihovih najožjih simpatizerjih; od vseh skupaj jih je zdaj aktivnih nekaj ducatov. O tem, za kakšne ljudi večinoma gre, je že dovolj povedal raper Miha Blažič - N’toko v komadu Zig zig: »Slovani, ki bi radi bili nekakšni mini arijci, in če bi Hitler zmagal, bi jih najbrž dal že sam pobit’. Živijo doma pri mamici in najraje bi si okrog vasi postavili kar Kitajski zid.«

Purgar med obiskom Kočevskega roga maja letos.

Purgar med obiskom Kočevskega roga maja letos.

V ospredje gibanja danes stopajo posamezniki, angažirani na družbenih omrežjih. Takšen je Urban Purgar iz Vnanjih Goric pri Brezovici. Ne najdemo ga na nobeni od več tisoč fotografij skrajnih desničarjev, ki so starejše od leta 2020. Redno, skorajda vsak dan pošilja žaljiva in grozilna sporočila levim aktivistom in kulturnikom prek družbenih omrežij, predvsem prek Instagrama, v njih pa jim pogosto napoveduje vojno: »Začel se je zadnji boj Slovencev z ostanki komunistične drhali za obstoj Slovenskega naroda.« In: »Golazen hotl ste vojno, dobili ste jo.« In pa: »Treniram 11x/tedensko z ekipo za ta končni obračun. Dost mamo degenerirane levičarske politike in njenih predstavnikov. (…) Predolgo smo bili tiho ob razkroju vseh vrednot, zdaj bomo obračunali do 45ga nazaj.« Iz sporočil, ki jih hranimo, je moč sklepati, da Purgar težko obvladuje čustva. Med drugim namiguje, da je pripravljen pobijati. V zapisu na Twitterju novembra lani je vprašal, ali bi mu slovenski narod zameril, če bi posnemal Breivika in postrelil protestnike na Prešernovem trgu. Ob neki drugi priložnosti se je slikal s pištolo, verjetno sicer lažno. Za predsednico Socialnih demokratov pa je zapisal, da je »Tanja Fajon psica, ki jo je potrebno likvidirati«.

Neonacist Urban Purgar s pištolo.

Neonacist Urban Purgar s pištolo.

Slovenska obveščevalno-varnostna agencija je v letošnjem tajnem Poročilu o delu in finančnem poslovanju poudarila, da sta se neonacistični skupini Blood & Honour Slovenia in Narodni blok organizirali v rumene jopiče kot protiutež protivladnim protestom.

Na policiji nam zaradi varovanja osebnih podatkov niso odgovorili, kolikokrat so Purgarja obravnavali zaradi takšnih izpadov. Po njegovih lastnih besedah je policija v zadnjem letu zoper njega sprožila 11 postopkov.

Kvazinovinarji NTA: v ospredju, z masko na obrazu, Andrej Okorn, na sredini Purgar, za njim Predrag Tomić. Trg republike v Ljubljani, 2. julij.

Kvazinovinarji NTA: v ospredju, z masko na obrazu, Andrej Okorn, na sredini Purgar, za njim Predrag Tomić. Trg republike v Ljubljani, 2. julij.

Neonacisti prepletajo ulične aktivnosti s promocijo na družbenih omrežjih. Radi se fotografirajo s transparenti, s katerimi nasprotujejo kulturnemu marksizmu, pozivajo k rušenju Metelkove in grozijo v glavnem mladim aktivistom. Ko je francoska vlada marca prepovedala skrajno desno gibanje Generacija identitete (GI) zaradi »pozivanja k diskriminaciji, sovraštvu in nasilju«, so se neonacisti fotografirali pred francosko ambasado z napisom »Je suis GI«, »Jaz sem GI«.

Simbioza sovraštva: v ospredju član SDS Branko Grims. Levo od njega rumena zastava Generacije identitete, desno za njim, z modro kapuco na glavi, neonacist Sekulović. Jelšane, 27. april 2019.

Simbioza sovraštva: v ospredju član SDS Branko Grims. Levo od njega rumena zastava Generacije identitete, desno za njim, z modro kapuco na glavi, neonacist Sekulović. Jelšane, 27. april 2019.
© Arhiv POP TV

Januarska nasilna izpraznitev in rušenje Roga, ki ju je odredil župan Zoran Janković, sta bila praznik za neonaciste – še toliko bolj zato, ker so bili med varnostniki podjetja Valina varovanje, d. o. o., ki so varovali območje, tudi njihovi kameradi, denimo Erik Stanojevič, ki ima na desni ličnici tetovirano število 88, kar je mednarodni znak za HH oziroma »Heil Hitler«. Neonacisti so se javno hvalisali, da »naši podporniki pomagajo pri rušenju tovarne Rog«, in zraven objavljali fotografije ukradenih transparentov deložiranih uporabnikov Roga s pripisi, naj jih pridejo iskat, če si upajo. Iz Roga so izginili tudi številni vredni osebni predmeti, od računalnikov do glasbene opreme. Po naših podatkih za družbo Valina dela kar nekaj neonacistov, ki jih novači dolgoletni varnostnik pri tej družbi Jure Godina, sicer vpliven član BHS. Godina se drži v ozadju neonacistične scene, vendar smo ga prvič zasledili že 29. oktobra 2011, ko nam ga je uspelo fotografirati pred ljubljanskim klubom InBox, v katerem je Blood & Honour Slovenia praznoval deseto obletnico ustanovitve. Godina ima število 88 tetovirano na levem komolcu.

V rumene jopiče oblečeni neonacisti med provociranjem petkovih protivladnih protestnikov na Prešernovem trgu v Ljubljani. Generalni direktor policije Anton Olaj je bil na Twitterju zvest sledilec rumenih jopičev vse do 14. julija.

V rumene jopiče oblečeni neonacisti med provociranjem petkovih protivladnih protestnikov na Prešernovem trgu v Ljubljani. Generalni direktor policije Anton Olaj je bil na Twitterju zvest sledilec rumenih jopičev vse do 14. julija.
© Tone Stojko

Poleg kopice profilov na družbenih omrežjih so neonacisti ustvarili še dva spletna portala, katerih namen je novačiti ljudi v svoje vrste bolj prikrito in posredno. Prvi se imenuje Narodni blok in si je za cilj zastavil boj »proti podivjanemu globalizmu in uničenju naše etnokulturne identitete«, drugi pa je Tradicija proti tiraniji (TPT), ki »se zavzema za ohranitev naše rasne in kulturne identitete in deluje v sklopu idej evropskega nacionalizma in identitarne desnice«. Spletni strani promovirata rasistične in neonacistične teme, vendar se izogibata objavljanju prepoznavnih simbolov in celo obrazov. V fotoreportaži Obisk Kočevskega roga, nedavno objavljeni na TPT, so Žalec, Purgar in Sekulović zameglili svoje obraze in v njej niso objavili fotografije Purgarja, kako salutira z iztegnjeno desnico. Mimogrede, Purgar je 15. aprila v zapisu na Twitterju Janšo in vlado pozval, naj do poletja odstranita spomenike v čast narodnoosvobodilnemu boju, sicer jih bodo uničili neonacisti sami.

Eden od Hojsovih biserov. Ker je vklenjen, salutira s sredincem. Ko je policija odstranila neonaciste s prizorišča alternativne proslave ob 30-letnici samostojnosti Slovenije, je izginila tudi sleherna možnost kakršnegakoli nasilja. Prešernov trg v Ljubljani, 25. junij. /

Eden od Hojsovih biserov. Ker je vklenjen, salutira s sredincem. Ko je policija odstranila neonaciste s prizorišča alternativne proslave ob 30-letnici samostojnosti Slovenije, je izginila tudi sleherna možnost kakršnegakoli nasilja. Prešernov trg v Ljubljani, 25. junij. /

Nekaj spomenikov je v tem času že bilo uničenih.

Takojšnji odziv notranjega ministra Aleša Hojsa na Twitterju.

Takojšnji odziv notranjega ministra Aleša Hojsa na Twitterju.

»Judje prevladujejo na pomembnih položajih v vladi in v medijih, prek katerih se zavzemajo za odprte meje.« Iz intervjuja, ki ga je za Demokracijo neonacist Andrej Sekulović naredil z britansko skrajno desničarko Lauro Towler. SDS je ta intervju objavila na svoji spletni strani.

Rumeni jopiči

Najbolj pozornost zbujajoč projekt neonacistov v zadnjem letu so tako imenovani rumeni jopiči. Mediji, tudi Mladina, so že razkrili imena članov te skupine in so dostopna na spletu. Desničarski portal E-maribor pa je julija lani objavil propagandni intervju z neimenovanim predstavnikom rumenih jopičev, v katerem je ta iz odgovora v odgovor ponavljal, da se ta skupina postavlja po robu sovraštvu, nasilju in kaosu petkovih protestnikov. Zraven je dodal, da deluje spontano. Tudi to je laž. Slovenska obveščevalno-varnostna agencija je v letošnjem Poročilu o delu in finančnem poslovanju, ki ga je dostavila parlamentarni komisiji za nadzor nad obveščevalno-varnostnimi službami in javnosti ni dostopno, poudarila, da sta se neonacistični skupini Blood & Honour Slovenia in Narodni blok organizirali v rumene jopiče za protiutež protivladnim protestom.

Takojšnji odziv predsednika vlade Janeza Janše na Twitterju.

Takojšnji odziv predsednika vlade Janeza Janše na Twitterju.

Čeprav se je vladajoča stranka SDS najprej poskušala javno distancirati od teh gibanj in je rumene jopiče prikazovala kot mladeniče, ki naj bi z angažiranostjo presenetili tudi njo, danes dejansko ne skriva več naklonjenosti omenjenim neonacistom. Ko je policija posredovala proti rumenim jopičem, potem ko so ti 25. junija želeli zanetiti nasilni incident pred začetkom alternativne proslave ob 30-letnici samostojne države na Prešernovem trgu, sta premier Janez Janša in notranji minister Aleš Hojs takoj pozvala k preiskavi ukrepanja policistov. Hojs je na Twitterju o neonacistih, ki jih je policija takrat pridržala, zapisal: »So pa po moji oceni, le ti, brez potrebe prišli na Prešernov trg, saj bi lahko kulturno proslavljali na Trgu Republike. Ne meči biserov med svinje, pravi Sveto pismo in lahko bi sledili tej modrosti.«

Neonacisti prek družbenih omrežij redno grozijo mladim aktivistom, dijakom in študentom, umetnikom, intelektualcem, protestnikom in sploh vsakomur, ki jim ni povšeči. Med zapisi izstopa Purgarjeva čestitka Adolfu Hitlerju za rojstni dan, 20. aprila (desno zgoraj).

Neonacisti so pravzaprav vseskozi deležni podpore SDS. Ko so februarja korakali po Metelkovi in zraven razglašali, da jo je treba porušiti, je njihovo izjavo na Twitterju delil državni sekretar za državno varnost Žan Mahnič. Ko so objavili ime in domači naslov domnevnega protifašističnega aktivista iz Domžal in zraven pozvali k akcijam na njegovem domu, je njihovo objavo na Twitterju delil sam Janša. Mimogrede, lahko si samo predstavljamo, kakšna epska melodrama bi nastala, če bi neka leva aktivistična skupina na družbenih omrežjih objavila, kje je Janšev domači naslov oziroma kje v Ljubljani stanuje njegov državni sekretar Žan Mahnič. Mesece bi poslušali, kako levičarski skrajneži grozijo predstavnikom vlade.

Skrajno Desna stranka

SDS že leta zastruplja javni diskurz s primitivnim šovinizmom in normalizira sovražni govor, ki na skrajni ravni vključuje grožnje s smrtjo predstavnikom civilne družbe in političnega levega pola. Premier Janša je tudi že večkrat javno promoviral neonacistično idejo, da kulturni marksizem ogroža Evropo. Pri tem ni izbiral sredstev. Ko je Tomaž Štih, spletni trol in podpornik SDS, na Twitterju zapisal, da se Gimnazija Bežigrad »spreminja v Utoyo t.j. socialistični kamp za politično indoktrinacijo mladoletnikov«, je Janša delil to sporočilo. Tako ne preseneča, da nazadnje Klemen Traven, nekdanji član nadzorne komisije pri Slovenski demokratski mladini (SDM, gre za podmladek SDS), na istem omrežju oznani: »Breivik, potrebujemo te!«

Oglaševanje neonacizma? Levi komolec Jureta Godine s tetoviranim številom 88, kar je mednarodni neonacistični znak za HH oziroma Heil Hitler. Spletna stran podjetja Valina varovanje, d. o. o., leta 2016.

Oglaševanje neonacizma? Levi komolec Jureta Godine s tetoviranim številom 88, kar je mednarodni neonacistični znak za HH oziroma Heil Hitler. Spletna stran podjetja Valina varovanje, d. o. o., leta 2016.

V SDS se zavedajo tanke črte, po kateri hodijo: lahko omalovažuješ holokavst, lahko širiš nestrpnost, sovraštvo in antisemitizem, lahko sodeluješ z neonacisti, samo ne govori na glas, da si fašist.

Vrh SDS je večkrat izrazil podporo tudi slovenski Generaciji identitete. V številnih državah je to gibanje predmet kriminalističnih in protiterorističnih preiskav, v Sloveniji pa je založba Nova obzorja, ki je v solastništvu SDS, izdala dve njegovi knjigi, Manifest za domovino in Evropo narodov; prvo je Mahnič oglaševal celo v parlamentu. Prav ta primer posebej omenja mednarodni inštitut European Eye on Radicalization v svojem poročilu o Sloveniji iz leta 2018. Generacijo identitete je promovirala tudi televizija Nova24TV, SDS pa je v sodelovanju z GI v Kranju pripravila okroglo mizo o migracijah. Ko so avstrijske oblasti aprila 2019 začele preiskavo zoper Martina Sellnerja, vodjo GI v Avstriji, osumljenega povezav z novozelandskim skrajno desnim teroristom Brentonom Tarrantom, so ga slovenski identitarci podprli, njihovo sporočilo pa je na Twitterju delil tudi Janša. Sellner je Janšo pohvalil, da je »Ein Ehrnemann!«, po naše ’časten mož’. Generacija identitete po naših dognanjih opravlja isto nalogo, kot jo je pred leti skupina Tukaj je Slovenija – mlade nacionaliste novači med neonaciste.

Kameradi. Med njimi izstopata Andrej Sekulović (skrajno levo) in Žan Žalec desno od njega.

Kameradi. Med njimi izstopata Andrej Sekulović (skrajno levo) in Žan Žalec desno od njega.

Koketiranje neonacistov s SDS sega že leta v preteklost. Žan Mahnič je leta 2010 pomagal pri ustanovitvi SDM v Žireh, v tej organizaciji pa sta bila dejavna vsaj dva člana BHS, Kristjan Podobnik in Dejan Prosen. SDS sicer javno ponavlja, da ni povezana z neonacisti. Zato navedimo še en, novejši primer: prej omenjeni neonacist Sekulović sodeluje z medijema Nova24TV in Demokracija - za drugo je opravil intervju z Lauro Towler, predstavnico britanskega skrajno desnega gibanja Patriotic Alternative (PA). Celoten intervju je od septembra lani dostopen tudi na spletni strani SDS, v njem pa med drugim preberete, da britanski »Judje prevladujejo na pomembnih položajih v vladi in v medijih, prek katerih se zavzemajo za odprte meje«. Poročilo STATE OF HATE – Far Right Extremism in Europe, ki so ga januarja letos objavile organizacije Hope not Hate iz Velike Britanije, nemška Amadeu Antonio Stiftung in švedska EXPO Foundation, navaja, da je »PA rasistična, skrajno desna organizacija, v katere jedru najdemo antisemitizem«, promovira pa neonacistično teorijo velike zamenjave, kar je v uvodu v intervju s Towlerjevo poudaril tudi Sekulović.

Sovraštvo je vseskozi prisotno v slovenski družbi in je z leti tudi vedno bolj vidno. Protest proti beguncem 27. avgusta 2016 v Ljubljani.  /

Sovraštvo je vseskozi prisotno v slovenski družbi in je z leti tudi vedno bolj vidno. Protest proti beguncem 27. avgusta 2016 v Ljubljani. /
© Bojan Stepančič

Tajni in javni kameradi

Ko preiskujemo neonaciste, računamo na to, da bo vsaj eden od njih objavil karseda veliko skupinskih fotografij in posnetkov, prek katerih bomo laže razvozlali njihovo strukturiranost in različne povezave. Tokrat je ta oseba Žan Žalec. Žalec je mlad fant in ne deluje karizmatično; v bistvu je zraven drugih, večjih in starejših neonacistov, videti precej nebogljeno. Kljub temu je pomemben član. Žalec je oziroma je bil eden od voditeljev slovenske Generacije identitete in je povezan z Žanom Mahničem. Ta ga je bržkone osebno povabil na prireditev ob 28. obletnici ustanovitve SDM decembra 2017, kjer se je Žalec pojavil kot uradni predstavnik gibanja GI. Mahnič je bil tedaj predsednik SDM. Žalčeve fotografije oziroma posnetki razkrivajo, da je povezan še z dvema vplivnejšima članoma SDS: Gašperjem Pečarjem in Ano Zagožen. Pečar je občinski svetnik SDS v Oplotnici, delal je za evropsko poslanko Romano Tomc v Bruslju, širša javnost pa ga pozna iz afere z videoposnetkom, na katerem člani SDM uživajo kokain. Zagožnova pa je mestna svetnica SDS v Ljubljani. Pečarju in Zagožnovi na Instagramu sledijo skupina Narodni blok, rumeni jopiči in posamični neonacisti. Glede na dostopne podatke je Žalec vez, ki skrbi za komunikacijo med stranko in neonacisti. Tega ne obeša na veliki zvon, niti se ne udeležuje protestnih shodov rumenih jopičev. Med prijatelji na družbenih omrežjih deli veliko fotografij druženja z neonacisti, vendar se ne izpostavlja preveč.

Neonacisti so se 30. novembra 2012 pomešali med mirne protivladne protestnike v Ljubljani in zanetili najhujše ulične izgrede v zgodovini samostojne Slovenije.

Neonacisti so se 30. novembra 2012 pomešali med mirne protivladne protestnike v Ljubljani in zanetili najhujše ulične izgrede v zgodovini samostojne Slovenije.
© Madpixel

Neonacisti vedo, da morajo biti previdni pri javnem nastopanju in izpostavljanju svojih mnenj, da ne bi razkrinkali in ogrozili povezav s SDS. Tako se je vrh te stranke nemudoma odrekel Alešu Erneclu, skrajnemu desničarju iz Maribora, ki je vzpostavil spletni portal Nacionalna tiskovna agencija (NTA), zaradi česar je najprej užival podporo SDS. Ampak Ernecl je šel predaleč: v pogovoru s kanadskim rasistom Stefanom Molyneuxom je NTA označil za »nov slovenski fašistični medij« in posnetek marca objavil na svojem kanalu na portalu YouTube. Več kolumnistov NTA, med njimi tudi član SDS in državni sekretar v Janševem kabinetu Vinko Gorenak, je po razkritju nemudoma prekinilo sodelovanje z NTA. V SDS se očitno zavedajo tanke črte, po kateri hodijo: lahko omalovažuješ holokavst, lahko širiš nestrpnost, sovraštvo in antisemitizem, lahko sodeluješ z neonacisti, samo ne govori na glas, da si fašist.

Slovenija ob 30. rojstnem dnevu: ograja na meji, zamaskirani skrajni desničarji in domobranska zastava.

Slovenija ob 30. rojstnem dnevu: ograja na meji, zamaskirani skrajni desničarji in domobranska zastava.

Ironično je, da ljubljanski župan Janković nenehno omenja, da je Ljubljana antifašistično mesto, le sto metrov od njegove pisarne pa je gnezdo neonacistov.

Ekipo piscev NTA (med drugimi) sestavljajo mestna svetnica Zagožnova, Štih, Sekulović, še en neonacist Maj Šuklje, vodja Domovinske lige Bernard Brščič in pa Alen Štojs Goljar, ki se pojavlja s psevdonimom Alen Koman. Goljar je (vsaj bil) član Nove Slovenije in je gostoval na omenjenem kanalu na YouTubu skupaj s Purgarjem in Erneclom. Na državnozborskih volitvah leta 2014 je na listi NSi v Ljubljani kandidiral skupaj z Alešem Hojsom, ki je bil takrat še član te stranke. Nadalje, v ekipi piscev NTA je tudi gostujoče pero iz tujine Aleksandar Vorkapić, sicer vodja neonacistične skupine Zentropa Srbija, ki je decembra lani v Beogradu uničevala grobove in spomenike narodnih herojev, zraven pa še lepila plakate s podobo oboroženega ameriškega skrajnega desničarja Kyla Rittenhousa, ki je 25. avgusta lani v Kenoshi v zvezni državi Wisconsin ubil dva protirasistična protestnika. Na plakatih je bil napis: »Kyle je imel prav.« Tudi prek teh povezav prihajajo v Slovenijo zamisli o uničevanju partizanskih spomenikov in streljanju protivladnih protestnikov.

Ernecl je pred kratkim napovedal umik iz NTA in 20. julija prepustil mesto glavnega in odgovornega urednika Urbanu Purgarju. Medtem ko se Ernecl posveča svojim drugim spletnim portalom, to so altright.si, informer.si in politico.si, se za Nacionalno tiskovno agencijo zdi, da jo zdaj v celoti obvladujejo neonacisti. Izdajatelj NTA je Društvo za promocijo tradicionalnih vrednot, katerega zastopnik je Purgar. Ustanovitelji so skriti, vendar nam je na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja uspelo izvedeti, da so to Žan Žalec, David Mojškerc iz Radovljice (ustanovitelj slovenske Generacije identitete) in Žiga Bauer iz Domžal. Bauer je nekdanji član SDS, ki je presedlal k Slovenski nacionalni stranki, sicer pa je dolgoletni Žalčev in Mahničev prijatelj; oba sta se udeležila njegove poroke konec avgusta 2019. Mahnič povezav z Žalcem in Bauerjem ni želel komentirati.

Kako poteka novačenje piscev v NTA, je prostovoljno razkril kar eden od njih. To je Robert Janec, ki je bil prav tako pridržan 25. junija na Prešernovem trgu. V pismu, naslovljenem na ministra Hojsa, je na splošno točil krokodilje solze zaradi pridržanja, potem pa dodal: »Poudariti pa moram, da prav tako nisem član nobene skrajne skupine, saj je v medijih zaslediti, da smo/so to bili Rumeni jopiči. Jaz član te skupine nisem, sem pa kolumnist spletne revije NTA (Nacionalna Tiskovna Agencija), kamor sem se priključil po lastni volji in po povabilu Žana Žalca in Predraga Tomića.« Neonacisti na čelu z Okornom, Purgarjem in Tomićem zdaj uporabljajo NTA, da lahko, preoblečeni v novinarje, snemajo in provocirajo petkove protestnike. Vendar niso novinarji. NTA ni niti vpisan v razvid medijev.

Tu je seveda še Društvo za promocijo tradicionalnih vrednot. Tretji člen zakona o društvih določa: »Ni dovoljeno ustanoviti društva, katerega namen, cilji ali dejavnost merijo na nasilno spremembo ustavne ureditve, na izvrševanje kaznivih dejanj ali spodbujajo k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti, razpihovanju narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti oziroma spodbujajo k nasilju ali vojni.« Kljub temu omenjeno društvo deluje nemoteno, ministrstvo za kulturo, ki ga na položaju ministra vodi član SDS Vasko Simoniti, pa mu je pred kratkim podelilo še status nevladne organizacije v javnem interesu na področju kulture. Društvo sicer trenutno na svojem transakcijskem računu zbira donacije za plačilo glob in odvetniških storitev za neonaciste, pridržane 25. junija.

Urban Purgar, eden od članov rumenih jopičev, je v zapisu na Twitterju novembra lani vprašal, ali bi mu slovenski narod zameril, če bi posnemal Breivika in postrelil protestnike na Prešernovem trgu.

Društvo je registrirano na naslovu Mestni trg 10 v Ljubljani. Poštni nabiralnik si deli še z drugimi: med njimi so Andrej Okorn in dve njegovi podjetji, Rverona in Vezenina, pa Sinani Gjani, znano ime na ljubljanski neonacistični sceni, ki ima na tem naslovu društvi - Športno društvo Z boksom do zdravja in pa Narodnoobrambno društvo svoboda narodu, katerega tajnik je Okorn. Ironično je, da ljubljanski župan Janković nenehno omenja, da je Ljubljana antifašistično mesto, le sto metrov od njegove pisarne pa je gnezdo neonacistov. In kdo ve, mogoče bo nekoč Društvo za promocijo tradicionalnih vrednot imelo prostore v prenovljenem kulturno-kreativnem Centru Rog? Morda bo lahko takrat tudi Purgar objavil kakšno skupno fotografijo z Jankovićem, kakršno ima na profilu na Facebooku objavljeno prej omenjeni varnostnik Valine Jure Godina.

Valino poudarjamo z namenom. Odkar je leta 2006 Janković postal župan, Valina varovanje, d. o. o., zelo zgledno posluje z Mestno občino Ljubljana; skupna vrednost tega poslovanja znaša že blizu 10 milijonov evrov.

Drugega julija je na Trgu republike ob Spomeniku revolucije potekala Protestna ljudska skupščina. Na drugi strani trga je bila skupina neonacistov. Pa daj, greva tja, sva rekla s kolegom in pristopila k Okornu, Purgarju, Tomiću in drugim. Polurni pogovor je bil presenetljivo kultiviran in sproščen, vendar se iz njega ni moglo izcimiti nič smiselnega. Na vprašanje, ali bodo na referendumu o noveli Zakona o vodah glasovali proti, so odgovorili, da se ga ne bodo niti udeležili, ker si ne želijo, da bi bil dosežen kvorum.

Srečno, slovenija …

Evropski policijski urad Europol je junija lani odboru evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve predstavil poročilo o terorističnih grožnjah v Evropi. Pri tem je Manuel Navarrete, vodja Europolovega centra za boj proti terorizmu, izrazil posebno zaskrbljenost zaradi širjenja skrajno desnega ekstremizma. Opozoril je, da države članice EU smrtonosnih napadov na pripadnike manjšin, migrante in politike (denimo, umor nemškega politika Walterja Lübckeja junija 2019) po navadi ne preganjajo, kot bi šlo za teroristična dejanja. Zaradi tega se ta skrb zbujajoča težava v EU na splošno ne obravnava dovolj resno.

Kaj lahko v tem kontekstu rečemo za Slovenijo? Anton Olaj je bil januarja imenovan za generalnega direktorja policije. Pred tem je bil v pokoju in je na Twitterju sledil neonacističnima skupinama rumeni jopiči in Narodni blok. Veliko pove to, da Olaj meni, da so petkovi protivladni protesti v bistvu protesti proti demokraciji in slovenstvu, javno pa je tudi opozarjal na »raznarodovanje« Slovenije. Raznarodovanje je sestavni element neonacistične teorije zarote o veliki zamenjavi. Zaradi pridržanja rumenih jopičev 25. junija je takoj odredil nadzor nad delom policistov. Težko se je znebiti občutka, da so mu neonacisti ljubši od lastnih policistov. V petek, 9. julija, je javnosti predstavil poročilo o omenjenem ukrepanju policistov in problematiziral, ker ti niso posredovali tudi proti protivladnim protestnikom. Enačiti ene z drugimi je poceni politični trik. Namreč, ko so bili neonacisti odvedeni s Prešernovega trga, je z njimi izginila tudi sleherna možnost kakršnegakoli nasilja. Namesto tega se je tam odvila alternativna proslava, ki se je je udeležilo na tisoče ljudi.

To je bila pomembna zmaga civilne družbe. Takoj naslednja je bila množična zavrnitev novele Zakona o vodah na referendumu 11. julija. Vendar to ne spremeni nekaterih bistvenih stvari. Sloveniji vlada človek, ki razpihuje Breivikove ideje in govori o možnosti izbruha državljanske vojne, na ključne položaje pa postavlja osebe, naklonjene neonacistom, skratka ljudem, ki se razglašajo za domoljube, hkrati pa Slovenkam in Slovencem grozijo, da jih bodo pobili, tako kot je Breivik na otoku Utoya postrelil 69 otrok in mladostnikov. Težko je sprejeti, da je to Slovenija ob svojem 30. rojstnem dnevu. Nemogoče, pravzaprav.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.