Nataša Pirc Musar / »Nič o Romih brez Romov«

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v oddaji Odmevi na TV Slovenija opozorila, da bo treba ukrepe pripraviti po načelu 'nič o Romih brez Romov'.

"Optimizem naj umre zadnji. Imela sem konstruktivne pogovore s predsednikom krajevne skupnosti Bučna vas, ki meji na Žabjak, z županom in s predstavniki romske skupnosti. Prosila sem jih, naj pridejo. Prosila sem jih, naj pride tudi ena ženska. Prišla je gospa Tatjana. Nekako sem tudi med njimi začutila neki strah, pa recimo, da tudi malce odgovornosti. To me vendarle navdaja z upanjem, da je zadeva resna tudi zanje in da jo bodo vzeli dovolj resno. Skupnostno reševanje težav pa mora seveda biti v fokusu vseh nas. Nič o Romih brez Romov – to si moramo zapomniti. Ker če oni ne bodo posvojili teh ukrepov, potem se bo zadeva vlekla še bistveno dalj časa, kot se že in kot se še bo. Verjamem, da skupaj lahko naredimo več, vsak posamično manj, kot skupnost pa največ," je v oddaji Odmevi izpostavila Nataša Pirc Musar.

Na vprašanje, ali vidi možnost, da bi pri iskanju rešitev vendarle prišlo do zbližanja in poenotenja, ali je priložnost za politično enotnost že zamujena, pa je odgovorila: "Bojim se, da da. Bližajoče se volitve nam ne gredo v korist. Ampak vendarle bi si želela, da nimamo preveč različnih stališč, kar se tiče ničelne tolerance do nasilja. Tisto, o čemer bi se politika vendarle lahko poenotila, pa je, da morajo organi pregona, in tu mislim seveda predvsem najprej na policijo, uporabiti vsa pooblastila, ki jih že danes imajo. Po pogovorih z vaščani Novega mesta, z vaščani Bučne vasi, tudi z županom, preprosto moram pritrditi njihovemu mnenju, da zaupanja v delo policije ni. Zelo težko bo povrniti to zaupanje. Ampak policija je prva v vrsti, ki mora zagotavljati varnost vsem in za vse enako. To, kar lokalno prebivalstvo najbolj boli, je, da se Romom, ki storijo kazniva dejanja, ne zgodi tako rekoč nič."

Rome je prosila, naj ne streljajo

Dodala je, da mnogokrat policijske akcije sploh ni, pa bi morala biti, recimo ob streljanju v zrak. "Da, to jasno govori o tem, da v romskem naselju orožje je. Sama sem sicer Rome prosila, naj ne streljajo. Da še pojasnim to svojo izjavo. Seveda je predvsem treba zapleniti nezakonito orožje, se bolj posvetiti pregonu organiziranega kriminala. To je prva stvar. Ampak tudi Romi lahko nekaj storijo. Prebivalci Bučne vasi vsak večer poslušajo točo nabojev, ki padajo na njihove strehe. Ko Romi streljajo v zrak, te krogle letijo vsenaokrog in temu je bil posvečen moj poziv: prosim vas, ne streljajte. Moj drugi poziv – seveda takoj v isti sapi – mora biti: policija naj ukrepa. Če boste vprašali lokalno prebivalstvo, vam bodo vsi znali zelo točno povedati, kje imajo Romi orožje. Vsi vedo, samo policija ne. V to težko privolim. Zato razumem strah, razumem tudi jezo okoliških prebivalcev. Torej, predvsem izkoristiti vsa pooblastila, ki jih že danes imamo, in pokazati učinkovitost. Brez učinkovitosti ne bo varnosti in brez tega, da bodo ljudje začutili, da so pred zakonom vsi enaki, tudi Romi, ne bo miru."

"Skupnostno reševanje težav pa mora seveda biti v fokusu vseh nas. Nič o Romih brez Romov – to si moramo zapomniti. Ker če oni ne bodo posvojili teh ukrepov, potem se bo zadeva vlekla še bistveno dalj časa, kot se že in kot se še bo. Verjamem, da skupaj lahko naredimo več, vsak posamično manj, kot skupnost pa največ."

O tem, kako se odziva na to, da je bilo ob njenem obisku v Novem mestu pri pouku v osnovnih šolah tako malo romskih otrok, pa je Nataša Pirc Musar povedala: "Ta podatek me je seveda razžalostil. Dobila sem ga malo pred najinim pogovorom. Od 71 otrok, ki bi morali danes priti v osnovno šolo, jih je prišlo v šolo zgolj dvanajst. Kaj nam to pove? Pove nam, da je verjetno tudi Rome strah, kako se bodo odzvali njihovi sovaščani, prebivalci občine Novo mesto. In spet, ta varnostni element je izjemno pomemben, ampak varnostni element v tem pogledu za vse. Če potrebujemo varnostnike v šolah, če morajo biti učitelji bolj pozorni na to, kdo bo koga maltretiral in bodo znali to maltretiranje ustaviti, bomo naredili največ. Vse kaže, da moramo tudi Romom povrniti zaupanje v šolski sistem in v to, da njihovi otroci ne bodo maltretirani. To niso lahke stvari."

V teh dneh je težko biti predsednica republike

Poudarila je, da je v teh dneh težko biti predsednica republike Slovenije: "Pa ne zaradi teže mojih obveznosti in nalog, moje odgovornosti, ampak zaradi teže dogodka, ki se je zgodil. Pa ni edini primer nasilja s smrtnim izidom v Sloveniji. Skratka, vsi skupaj bomo morali zavihati rokave. Sama osebno pa najbolj verjamem v to, da je izobraževalni sistem tisti, ki lahko na dolgi rok naredi pozitivne premike. Če romski otroci ne bodo hodili v šole, je njihova prihodnost slaba, slabša, mnogo slabša, kot če bodo šli v šolo. In ko sem vam na začetku povedala, da sem prosila, da ena ženska pride v delegaciji z Romi k meni na pogovor, je bilo moje sporočilo njej točno to: govorite z romskimi materami, lepo vas prosim, pošiljajte otroke v šolo, to je dobro za vašo skupnost in je dobro za širšo skupnost. Tu negativnih plati medalje tako rekoč ne more biti."

O tem, da predstavnikov stranke SDS ob njenem govoru v državnem zboru ni bilo, s predsednikom vlade pa je delovala zelo usklajeno, pa je komentirala: "Midva s predsednikom vlade sva se pogovorila prejšnji teden, predstavil mi je ukrepe. Sama sem mu povedala svoje pomisleke, danes jih je znova slišal. Da pa vendarle odgovorim na očitek SDS-a. Pravzaprav me ne preseneča, da gospod Janez Janša govori nekaj, za kar eklatantno ve, da ni res. Ko predsednik države zahteva sklic izredne seje, po poslovniku ni možnosti za razpravo. To veleva poslovnik. Sama sem pa kljub temu v zahtevi za izredno sejo prosila, ali je razprava mogoča, saj se ji ne izogibam. Želela bi si slišati več različnih pogledov na reševanje težav. Seveda bom pozorno prisluhnila naslednjim izrednim sejam. To, da se pa v državni zbor ne pride poslušat predsednika, predsednice države, pa kaže samo na slabo politično omiko."

"Če romski otroci ne bodo hodili v šole, je njihova prihodnost slaba, slabša, mnogo slabša, kot če bodo šli v šolo." 

Predsednik vlade je marsikoga presenetil z napovedjo radikalne zaostritve kazenske zakonodaje in kaznovalne politike, saj naj bi državni aparat povsem odpovedal. "Morda mu niso prenesli vsega, kar bi mu morali. To je moje prvo ugibanje. Dejansko bi institucije pravne države morale vedeti, kaj zakonodaja že danes omogoča in česa ne. Zato me je zelo presenetilo, da so med ukrepi omenjene rešitve, ki jih danes zakonodaja že pozna. In bistven poudarek v mojem govoru je bil prav to: poglejte, kaj vse je že na razpolago, in dajmo to izvajati. Če rečem drugače: vprašajmo se, zakaj tega danes ne izvajamo. Novi ukrepi, če še starih ne izvajamo? Kaj smo s tem naredili? Nič dobrega, ko sprejemamo ukrepe z večjo represijo. Sem pa tudi poudarila, da bo to veljalo za vse, za vašo ulico, za mojo ulico. In moj apel je bil: ne sprejemajte zakonov samo z mislijo na Rome. Zakon bo veljal za vse in pregled tega, kar je mogoče, je po mojem mnenju osnovno izhodišče, da lahko spišemo nov zakon in pogledamo, kje so vrzeli," je dejala Nataša Pirc Musar.

Posegi v človekove pravice v imenu varnosti

Predsednik vlade je še rekel, da človekove pravice niso nekaj zveličavnega. O tem, kakšen je njen pogled na morebitne posege v človekove pravice v imenu varnosti, pa je povedala: "Pravica do človekovega dostojanstva in varnosti je neločljivo povezana z drugimi človekovimi pravicami. Če varnosti nimaš, druge pomenijo zelo malo. Če pa greš v pretirano varnost, na koncu izgubiš svobodo in izgubiš pravzaprav oboje, tako varnost kot človekove pravice. To je ta nevaren položaj, v katerega morda zdaj zahajamo. Zato je toliko pomembneje, da se vedno in vsak dan vprašamo o tistem osnovnem pravnem načelu, ki ga moramo upoštevati, ko pišemo zakonodajo – in to je načelo sorazmernosti. Koliko ene človekove pravice lahko omejiš, da druga zaživi in dobi večjo veljavo, v tem primeru večjo učinkovitost."

Na vprašanje kakšen je njen pogled na morebitne kratkoročne in dolgoročne rešitve za zaščito človekovih in še zlasti otrokovih pravic, romskih otrok, zlasti deklic, pa je Nataša Pirc Musar odgovorila: "Izobraževanje je osnova izobraževanje za mlade deklice in za mlade fante. To, da imamo danes, mislim, že dva primera v Novem mestu, ko sta dve deklici noseči v petem in šestem razredu, je šokantno. Lahko vam tudi brutalno iskreno povem, da je večina nosečnosti povezana z mladoletnim očetom in mladoletno materjo. Takrat ko gre za sovrstnika, to sicer kaznivo dejanje spolnega odnosa z mladoletno osebo ni pregonljivo. Tukaj bo mora stroka povedati, kako se tega lotiti. Poznam primere – povedali so mi jih tudi Romi sami –, da deklice želijo v srednjo šolo, pa jim družina tega ne pusti, ker morajo rojevati. Spremeniti to miselnost bo izjemno, izjemno težko. Ampak je vredno poskušati vedno znova in znova."

"Pravica do človekovega dostojanstva in varnosti je neločljivo povezana z drugimi človekovimi pravicami. Če varnosti nimaš, druge pomenijo zelo malo. Če pa greš v pretirano varnost, na koncu izgubiš svobodo in izgubiš pravzaprav oboje, tako varnost kot človekove pravice."

O tem, da v Sloveniji že vse leto nimamo novega varuha človekovih pravic, je predsednica republike dejala: "Tu gre bolj za politično zrelost in nesposobnost kompromisa parlamentarnih strank. Želim si, da bomo tega varuha dobili. Pomembno je, da ima institucija vodstvo, funkcionira tudi brez tega. Tu ni nevarnosti za zdrs v pravni državi. Je pa pri varuhu še težje kot pri guvernerju. Namreč tu je potrebna dvotretjinska večina z javnim glasovanjem. Do zdaj sem bila neuspešna, vzamem nase. Ampak po drugi strani je dobiti 60 glasov tudi odgovornost vseh parlamentarnih strank, da se morda pogovorijo tudi med seboj in poskušajo najti rešitve, da bomo do varuha človekovih pravic v doglednem času prišli."

Pred volitvami bo polarizacija prišla še bolj do izraza

Pred dnevi je Pirc Musar v predsedniški palači gostila vodje parlamentarnih strank prav zaradi iskanja izhoda iz te institucionalne krize. Na vprašanje, ali je lahko tudi to način, kako bi lahko ne glede na vse to, kar se je dogajalo, in v skladu z njenimi pristojnostmi iskali enotnejše delovanje, pa je poudarila: "To se morda zdi idealistično gledanje na politiko, ampak vendarle verjamem, da mora biti politika tista, ki mora v ključnih primerih poiskati vsaj približno isto pot. Saj so nianse. Ampak mi se moramo poenotiti o naši prihodnosti in tu potrebuješ opozicijo in pozicijo."

Po njenem bo z bližajočimi se volitvami polarizacija prišla še bolj do izraza. "En prav in drugi prav, ne najdemo pa neke skupne, srednje poti. Maksimalno se bom potrudila in že pri vseh teh imenovanjih se maksimalno trudim, da bi našli kompromis. Ampak razkorak med recimo temu dvema najmočnejšima strankama je tako globok, da ne vem, kdo je lahko tisti, ki bi lahko zbližal poglede gospoda Goloba in gospoda Janše. Novinarji ste zadnjič pravilno opazili: ko sta prišla predsednik vlade in predsednik SDS-a v predsedniško palačo, se niti pogledala nista. Mene je to presenetilo, zabolelo. Ampak na njiju dveh je, da se postavita v bolj državniško držo in da glede na moč, ki jo imata eden na eni strani in eden na drugi strani, poskušata najti kompromise. Ampak ne gnilih," je v oddaji Odmevi sklenila predsednica republike Nataša Pirc Musar.