Postopek preverjanja opitosti voznikov protiustaven

Ustavno sodišče je med odločanjem o ustavni pritožbi Ljubljančana, ki je napihal 0,82 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka, ugotovilo, da trenutna zakonska ureditev, ki jo poznamo že leta, krši člen ustave, ki govori o domnevi nedolžnosti, poroča časnik Dnevnik. 

Kot poroča Dnevnik, je Ljubljančan vozil pijan, napihal 0,82 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka in prejel kazen 1200 evrov in 18 kazenskih točk, ki pomenijo odvzem vozniškega dovoljenja. V policijskem postopku se je strinjal z rezultatom alkotesta, nato pa je kazen izpodbijal v postopkih na sodišču.

Obrnil se je tudi na ustavno sodišče in v postopku zatrjeval kršitev 29. člena ustave, ki govori o privilegiju zoper samoobtožbo. Poudaril je, da bi ga morali policisti, preden so mu ponudili zapisnik o opravljenem alkotestu v podpis, ustrezno podučiti o tej pravici.

Opiti vozniki se morajo izjaviti, ali se z zapisnikom policistov strinjajo

Ustavni sodniki so ustavno pritožbo Ljubljančana nazadnje zavrnili, so pa v postopku za oceno ustavnosti ugotovili, da je zakonska določba, ki določa preverjanje opitosti voznikov, dejansko v nasprotju z ustavo, in sicer s 27. členom ustave, ki govori o domnevni nedolžnosti.

Ustavno sodišče je protiustavnost našlo v dejstvu, da se morajo opiti vozniki, pri katerih policisti z alkotestom ugotovijo prisotnost alkohola, izjaviti, ali se z zapisnikom strinjajo ali ne. 

Zato so ustavni sodniki sklenili, da pozitiven rezultat preizkusa z indikatorjem alkohola (alkotestom, ki ugotovi prisotnost alkohola v izdihanem zraku) in preizkušančevo strinjanje s tem rezultatom ne zadostita ustavnemu dokaznemu standardu, ki je potreben za obsodbo za prekršek.

Vsak voznik, ki mu alkotest pokaže nedovoljeno prisotnost alkohola, ima sicer možnost, da izrazi svoje nestrinjanje z rezultatom. V tem primeru mu policisti odredijo strokovni pregled oziroma ga preizkusijo z bolj natančnim in zanesljivim etilometrom.

»Zelo verjetno je, da bodo za učinkovito izvrševanje katere koli ustavnoskladne ureditve potrebne predhodne prilagoditve – nabava dodatnih (prenosnih) etilometrov in oziroma ali ustrezna organiziranost policije in zdravstvenih ustanov –, ki jih ne bo mogoče izvesti v zelo kratkem času. To pa pomeni, da bi v vmesnem času lahko prišlo do upada policijskega nadzora nad spoštovanjem prepovedi vožnje pod vplivom alkohola in s tem do povečanega ogrožanja zdravja in življenja udeležencev cestnega prometa. Ker sta pravici do zdravja in življenja temeljni ustavni vrednoti, bi, če bi Ustavno sodišče sprejelo katero od navedenih odločitev, lahko prišlo do hujšega protiustavnega stanja, kot če se protiustavna ureditev za določen čas ohrani v veljavi.«

Kljub temu, da so ustavni sodniki ugotovili protiustavnost, pa se niso odločili, da sporno določilo tudi razveljavijo. Pri tem so namreč tehtali tudi druge ustavne pravice: »Zelo verjetno je, da bodo za učinkovito izvrševanje katere koli ustavnoskladne ureditve potrebne predhodne prilagoditve – nabava dodatnih (prenosnih) etilometrov in oziroma ali ustrezna organiziranost policije in zdravstvenih ustanov –, ki jih ne bo mogoče izvesti v zelo kratkem času. To pa pomeni, da bi v vmesnem času lahko prišlo do upada policijskega nadzora nad spoštovanjem prepovedi vožnje pod vplivom alkohola in s tem do povečanega ogrožanja zdravja in življenja udeležencev cestnega prometa. Ker sta pravici do zdravja in življenja temeljni ustavni vrednoti, bi, če bi Ustavno sodišče sprejelo katero od navedenih odločitev, lahko prišlo do hujšega protiustavnega stanja, kot če se protiustavna ureditev za določen čas ohrani v veljavi,« so zapisali ustavni sodniki, ki so državnemu zboru naložili, da mora v roku enega leta odpraviti protiustavnost zakona, kljub temu pa se bo protiustavno določilo ta čas še vedno lahko uporabljalo.

Tudi Ljubljančan, ki je na ustavno sodišče podal ustavno pritožbo, z njo zase ni dosegel ničesar. Ker je sam namreč zatrjeval drugo protiustavnost (kršitev pravice do privilegija zoper samoobtožbo), kot jo je ugotovilo ustavno sodišče, so ustavni sodniki njegovo ustavno pritožbo zavrnili, so še poudarili na spletni strani časnika Dnevnik. 

Državni zbor ima za odpravo neskladja eno leto časa

Državni zbor (DZ) mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku enega leta. Ustavno sodišče se namreč ni odločilo za razveljavitev neustavne določbe, saj bi s tem odpadla zakonska ureditev posledic pozitivnega rezultata preizkusa z indikatorjem in bi se vzpostavila zakonsko ureditev, po kateri bi morala policija vselej za dokazovanje prekrška odrediti preizkus z etilometrom ali strokovni pregled.

A po mnenju sodišča "obstaja resna bojazen", da v tem trenutku niso zagotovljeni pogoji, da bi lahko policija takšno učinkovito izvrševala. "Zelo verjetno je, da bodo za učinkovito izvrševanje katere koli ustavnoskladne ureditve potrebne predhodne prilagoditve - nabava dodatnih (prenosnih) etilometrov in/ali ustrezna organiziranost policije in zdravstvenih ustanov -, ki jih ne bo mogoče izvesti v zelo kratkem času. To pa pomeni, da bi v vmesnem času lahko prišlo do upada policijskega nadzora nad spoštovanjem prepovedi vožnje pod vplivom alkohola in s tem do povečanega ogrožanja zdravja in življenja udeležencev cestnega prometa," je navedlo ustavno sodišče.

Proti je glasovala sodnica Špelca Mežnar

Sodišče je protiustavnost sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasovala sodnica Špelca Mežnar, ki je podala tudi odklonilno ločeno mnenje. "Nisem mogla razumeti, zakaj je ustavno sodišče čutilo potrebo po tem, da zruši sistem, ki v praksi predstavlja učinkovit nadzor alkoholiziranih voznikov in je v rabi že skoraj 30 let," je navedla in opozorila, da je vožnja pod vplivom alkohola v Sloveniji resen problem.

Medtem ko je večina sodnikov štela, da voznik s podpisom zapisnika o alkotestu prizna nezanesljiv rezultat, ki ga sam ne more potrditi do druge decimalke natančno, sama razume podpis zapisnika o opravi alkotesta in strinjanje z njegovim rezultatom povsem drugače: "kot preprosto priznanje voznika, da je pil alkohol in da ga je spil preveč za varno vožnjo".

"Nisem mogla razumeti, zakaj je ustavno sodišče čutilo potrebo po tem, da zruši sistem, ki v praksi predstavlja učinkovit nadzor alkoholiziranih voznikov in je v rabi že skoraj 30 let."

Opozarja še, da odločba zdaj nalaga državi, da nabavi dovolj etilometrov, s katerimi bo lahko zagotovila enako učinkovito in enostavno kontrolo voznikov v prometu. Ker so etilometri v glavnem nameščeni na (nekaterih) policijskih postajah, pa bodo verjetno policisti morali voznike, če bodo sumili, da vozijo pod vplivom alkohola, voziti na policijske postaje ali na odvzem krvi in urina v najbližji zdravstveni dom. "Težko si predstavljam, da bo tak način dela omogočal enako učinkovit nadzor nad alkoholiziranimi vozniki," je zapisala sodnica in za ilustracijo dodala še nekaj statistike: "Zgolj v ilustracijo: na celotnem območju Slovenije so policisti v enem letu (2023) skupaj opravili 112 meritev alkoholiziranosti z etilometri. Samo v enem dnevu (Martinovo) in samo v Sevnici (leta 2021) pa so policisti opravili 89 preizkusov alkoholiziranosti z alkotestom."

Špelca Mežnar je sicer s koncem oktobra zaključila mandat ustavne sodnice, nadomestila jo je Nina Betetto.