Množični poziv za izročitev nezakonitega orožja
Premier Robert Golob poleg Šutarjevega zakona napovedal tudi možnost predaje nezakonitega orožja

Predsednik vlade Robert Golob je dejal, da se je prevečkrat zgodilo, da smo namesto žrtve ščitili storilca
© UKOM / Gov.si
Golob poleg Šutarjevega zakona napovedal tudi možnost predaje nezakonitega orožja (dopolnjeno)
Premier Robert Golob je na današnji seji DZ, na kateri na zahtevo tako koalicije kot opozicije razpravljajo o varnostnih razmerah v jugovzhodni Sloveniji, ocenil, da je vlada s predlogom Šutarjevega zakona učinkovito, hitro in odločno odgovorila na razmere. Napovedal pa je tudi zakon, ki bo omogočil predajo nezakonitega orožja brez posledic.
Golob je danes spregovoril o predlogih, ki jih je minuli teden potrdila vlada za zagotovitev večje varnosti na varnostno tveganih območjih. Kot je dejal, so spremembe nujne, da pa dopušča možnost, da v parlamentarnem postopku poslanci najdejo še boljše rešitve v smislu, da jih bodo bolje uokvirili v naš ustavni red.
"Slišim in poslušam tudi opozorila stroke, slišim in poslušam opozorila nevladnih organizacij, pa vendar ne moremo se delati, kot da je vse v redu, ker ni. Ne moremo verjeti, da bo sistem, ki 30 let dokazano ni dal rezultata, sedaj dal rezultat sam od sebe, brez sprememb. Zato so te spremembe nujne."
"Slišim in poslušam tudi opozorila stroke, slišim in poslušam opozorila nevladnih organizacij, pa vendar ne moremo se delati, kot da je vse v redu, ker ni. Ne moremo verjeti, da bo sistem, ki 30 let dokazano ni dal rezultata, sedaj dal rezultat sam od sebe, brez sprememb. Zato so te spremembe nujne," je dejal Golob.
Svet, ki »drvi v vedno bolj čudne vode«
Sprehodil se je čez predlagane ukrepe zlasti v t. i. Šutarjevem zakonu in strnil, da so ti vezani na povečanje varnosti, učinkovitejšo kaznovalno politiko do prekrškarjev in občutkom nedotakljivosti.
Pri ukrepih za zagotavljanje varnosti je izpostavil zlasti ukrepe preventive pred uporabo nezakonitega orožja. "Ne gre za pregon posedovanja orožja in samo zaradi posedovanja vstop v stanovanja ne bo mogoč, bo pa vstop v stanovanje brez odredbe mogoč takrat, ko se bo ocenilo, da obstaja ogroženost zdravja ali življenja, v takem primeru se lahko to orožje zaseže. Ne gre za hišno preiskavo, gre za zaseg orožja," je dejal Golob. Po njegovih besedah "živimo v svetu, ki drvi vedno bolj v čudne vode, uporaba orožja pa se kaže kot eno od tistih področij, kjer pride do dogodkov s tragičnimi posledicami".
"Ne gre za pregon posedovanja orožja in samo zaradi posedovanja vstop v stanovanja ne bo mogoč, bo pa vstop v stanovanje brez odredbe mogoč takrat, ko se bo ocenilo, da obstaja ogroženost zdravja ali življenja, v takem primeru se lahko to orožje zaseže. Ne gre za hišno preiskavo, gre za zaseg orožja."
Ob tem je napovedal, da bo vlada v najkrajšem možnem času pripravila predlog zakona, na podlagi katerega bodo pozvali k predaji nezakonitega orožja. "Želimo dati vsem priložnost, da še pred nastopom Šutarjevega zakona tisti, ki posedujejo doma ilegalno orožje, tega lahko izročijo policiji brez pravnih posledic. Na ta način želimo vsem tistim, ki imajo poštene namene, dati priložnost, da se tega orožja znebijo. Po preteku tega obdobja pa bomo pričakovali od policije, da takrat, ko se pojavi zaznava nedovoljene uporabe orožja, deluje učinkovito in predvsem hitro," je dejal Golob.
Zaostritev kaznovalne politike
Glede predlagane zaostritve kaznovalne politike do določenih kaznivih dejanj je poudaril, da se je prevečkrat zgodilo, da smo namesto žrtve ščitili storilca. Tudi zato zdaj predlagajo, da se pregon kaznivih dejanj povzročitve lahke telesne poškodbe in poškodbe ob uporabi orodja ali nevarnih predmetov začne po uradni dolžnosti. "Ni več na žrtvi, da je ona tista, ki sproža ali celo umika zahtevo po pregonu, ampak morajo to opraviti uradni državni organi. Zato jih imamo, da zaščitijo žrtve," je dejal Golob.
Dokazi kot so videoposnetki, pa morajo v takih primerih veljati kot dovoljeni, je poudaril. "Ne morem pričakovati od nezavestne žrtve, da bo ona identificirala storilca," je ponazoril in dodal: "Nasilništvu moramo reči ne."
"Ni več na žrtvi, da je ona tista, ki sproža ali celo umika zahtevo po pregonu, ampak morajo to opraviti uradni državni organi. Zato jih imamo, da zaščitijo žrtve."
Glede pregona bagatelnih kaznivih dejanj, pa je navedel, da je tožilstvo že pred časom ugotovilo, da je pregon bistveno dražji od škode, ki so jo povzročili, zato večina teh dejanj ostane ne samo nekaznovanih, ampak tudi neprocesiranih. V ta namen se bo dejanje majhnih kraj prekvalificiralo v prekršek, ki bo kaznovan z globo, tudi na denarni socialni pomoči, če ne bo drugih sredstev in premoženja in v kolikor tudi tega ne bo, bo sankcionirana z nadomestnim zaporom, je povzel.
"Verjamem, da je to eden od ključnih elementov zakona, s katerim bomo prav v jugovzhodni Sloveniji prekinili z objestnostjo, za katero si upam trditi, da je bila eden od glavnih razlogov, ki je tudi pripeljala do uboja Aleša Šutarja," je ob tem ocenil Golob.
Največje žrtve sedanjega stanja
Izpostavil je tudi zaščito mladoletnih mam in njihovih otrok, ki so po njegovih besedah največje žrtve sedanjega stanja. "Razlog za to je žal sistem državnih socialnih pomoči, sistem otroških dodatkov, po katerih je zakoniti zastopnik za otroka mladoletne mamice nekdo, ki je seveda polnoleten, dostikrat sploh ne iz njene družine. Ta tokokrog, tudi finančni, je treba prekiniti," je bil jasen premier. Zakoniti zastopnik za otroka mladoletnic bo lahko izključno Center za socialno delo do odločitve sodišča, potem pa lahko sodišče odloči drugače.
"Verjamem, da je to eden od ključnih elementov zakona, s katerim bomo prav v jugovzhodni Sloveniji prekinili z objestnostjo, za katero si upam trditi, da je bila eden od glavnih razlogov, ki je tudi pripeljala do uboja Aleša Šutarja."
Golob je prepričan, da ko bodo začeli izvajati cel ta set ukrepov, "bodo nasilneži spoznali, da niso več nedotakljivi, bodo mali tatovi spoznali, da niso več nedotakljivi in bodo tisti polnoletni, ki izkoriščajo svoje mladoletne otroke za ustvarjanje lastnega bogastva, tudi ugotovili, da je dovolj".
Predaja orožja brez posledic
V preteklosti so sicer že bile možnosti, da posamezniki brez posledic predajo orožje, za katerega nimajo ustreznih listin. Nazadnje je bila predaja prepovedanega orožja - denimo avtomatskega, vojaškega in eksplozivnega orožja ter gospodarskega razstreliva - možna konec leta 2009 oz. v začetku leta 2010. Takrat so posamezniki lahko orožje tudi legalizirali. Po podatkih, ki so jih predstavili ob izteku trimesečnega roka, je bilo skupaj 2762 vlog, od tega 1250 za kratkocevno orožje, 1155 za dolgocevno orožje, kamor spadajo vse vrste pušk, in 357 vlog za vojaško orožje. Presenetilo pa je število vlog za legalizacijo brzostrelk - teh je bilo 224.