Ursula von der Leyen bo imela svojo obveščevalno službo

Evropska komisija ustanavlja novo obveščevalno enoto pod vodstvom predsednice Ursule von der Leyen, danes ob sklicevanju na vire poroča britanski časnik Financial Times (FT). Ukrep se uvršča v okvir prizadevanj za izboljšanje deljenja obveščevalnih podatkov znotraj EU v luči ruske agresije na Ukrajino in svaril o zmanjšanju ameriške podpore Evropi.

Evropska komisija želi z oblikovanjem nove enote izboljšati uporabo informacij, ki jih zberejo pristojne nacionalne agencije. Novo telo bi bilo vzpostavljeno znotraj generalnega sekretariata komisije in bi v svoje vrste prek napotitev sprejelo uradnike iz nacionalnih obveščevalnih agencij. Ti bi za skupne namene obdelovali zbrane podatke, navaja časnik.

"Vohunske službe držav članic EU vedo veliko. Komisija ve veliko. Potrebujemo boljši način, kako vse to sestaviti in biti učinkoviti ter uporabni za partnerje. V obveščevalni dejavnosti moraš nekaj dati, da nekaj dobiš," je za FT dejal eden od virov.

"Vohunske službe držav članic EU vedo veliko. Komisija ve veliko. Potrebujemo boljši način, kako vse to sestaviti in biti učinkoviti ter uporabni za partnerje. V obveščevalni dejavnosti moraš nekaj dati, da nekaj dobiš."

Temu koraku naj bi sicer nasprotovali višji uradniki službe EU za zunanje delovanje (EEAS), znotraj katere trenutno že deluje obveščevalni in situacijski center (Intcen). Bojijo se namreč podvajanja nalog obeh teles, s čimer bi bila lahko tudi ogrožena prihodnost obstoječega centra.

V tiskovnem predstavništvu Evropske komisije so za FT dejali le, da iščejo načine, kako okrepiti varnostne in obveščevalne zmogljivosti in v tem okviru razmišljajo o oblikovanju posebne celice znotraj generalnega sekretariata. "Koncept je v razvoju in razprave še potekajo. Konkretna časovnica še ni bila določena," so dejali in zagotovili, da bi nov organ tesno sodeloval s pristojnimi službami EEAS.

Komisija naj držav članic o načrtovanih spremembah še ne bi obvestila, glede na navedbe virov za časnik pa je med njimi pričakovati nasprotovanje. Po drugi strani pa naj bi že dolgo obstajale skrbi glede učinkovitosti Intcena, zlasti v trenutnih zaostrenih razmerah na področju hibridne vojne, ki jo vodi Rusija.

Pri vprašanju deljenja obveščevalnih informacij gre sicer za kočljivo temo, ki jo je dolgo zaznamovalo nezaupanje med državami.

Po poročanju portala Politico se je to v zadnjem času spričo geopolitičnih premikov v svetu - od ruske agresije na Ukrajino do umikanja ameriške podpore - začelo spreminjati. V zadnjem letu je več članic na svoja predstavništva v Bruslju napotilo obveščevalne predstavnike, Intcen pa je začel brifirati najvišje uradnike EU.

Države članice so sicer obveščevalne podatke med seboj začele deliti v obdobju po terorističnih napadih v ZDA septembra 2001. Sodelovanje se je postopoma vse bolj institucionaliziralo in leta 2011 v obliki centra Intcen pristalo pod okriljem EEAS.

Nekdanji finski predsednik Sauli Niinistö je lani v poročilu o pripravljenosti EU na krize ob nizu drugih priporočil pozval unijo k oblikovanju lastne obveščevalne agencije po zgledu ameriške Cie.