TV komentar / Integriteta po Prebiličevo

Ne moremo se ne strinjati z večino političnih stališč, ki jih je izrekel Vladimir Prebilič po zasedanju sveta stranke, na kateri so se odločili, da se SD zahvalijo za ponujeno skupno listo. Pač, naj si mediji, med njimi tudi Uroš Slak, ki je Prebiliča gostil v ponedeljek zvečer, še tako ustvarjajo sliko, kako je tudi na levi sredini vse plod dogovorov – tako kot na desnici, kjer Janez Janša ustvarja stranke ter postavlja in odstavlja njihove predsednike (ko je z vrha Nove Slovenije odstavil Mateja Tonina, je ta le ponižno bevskal) –, je Prebilič sam dokaz, da ni tako. In vede se popolnoma naravno: z Gibanjem Svoboda, SD in Levico lovijo v istem bazenu volivcev in lahko jih prepriča le tako, da pokaže lastno različnost od obstoječega trojčka. In tudi čisto nič ni narobe s tem, da Prebilič ne skriva ambicije, da bi bil predsednik vlade. Kot da sta lahko, po Slaku, predsednika vlade le Golob ali Janša. Pač ne, vsak, ki resno vstopa v politiko, že mora meriti na najvišja mesta – in v tem primeru je popolnoma naravno, da se hoče Prebilič vzpostaviti kot ta tretja možnost, kot potencialni mandatar. Ima možnosti? Tega ne vemo, vemo pa, da je nezadovoljstva veliko in da volivci iščejo kaj novega. Da, tudi to je normalno. Novi obrazi so dokaz demokratičnosti, če jih ni in ne morejo vstopiti v volilno tekmo, takrat je nekaj narobe.

Nas je pa Prebilič vseeno razočaral. S svojim traktatom o integriteti in tem, da ne bo mogel sodelovati z Robertom Golobom, če bo protikorupcijska komisija ugotovila, da je res kršil zapovedano integriteto. Res? Mar Prebilič ne zmore vsebinske presoje ravnanja protikorupcijske komisije? Mar ni opazil, da so zadnje poteze te komisije navadno maliciozno vrtenje premiera na žaru? Mar nas res poskuša prepričati, da ne razume, kaj se dogaja? In še več: mar ne ve, da je tudi sam dober primer za to komisijo? O čem govorimo? Kot je priznal v pogovoru za 42. številko Mladine, se je kot župan Kočevja s službenim vozilom, torej na stroške občine, dolgo vozil na svoje drugo delovno mesto profesorja na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, hkrati pa si je na tem delovnem mestu dal obračunati to pot – 200 evrov na mesec za potne stroške. Teh potnih stroškov se je v tem obdobju nabralo za 12 tisoč evrov, ki jih je fakulteti sicer že vrnil. A napako je popravil šele, ko so ga o tem začeli spraševati novinarji. Gre seveda za najbolj klasično kršitev integritete po merilih protikorupcijske komisije. Da ni vedel in ni bil pozoren na zakonodajo?

Slovenski politiki imajo neprimerno večje grehe od Prebiliča in od Goloba, njegov »politični prijatelj Logar« je kot minister trgoval z Janševo družino, na primer, pa protikorupcijska komisija ni prav nič ukrepala. Hanove lažne razpise ignorira. Da ne naštevamo naprej. Zato se nam zdi to priseganje na zmuzljivi pojem integritete tako sprenevedavo. Ker vsakomur na njem spodrsne, tudi Prebiliču, če le hoče tako šef komisije.