Anja Medved / Režiserka dokumentarnih filmov, ki preteklost raziskuje onstran nacije in ideologije
»Iz izkušenj prednikov se učimo prepoznati lastna občutja, jih poimenovati in povezati v misli. Tako ustvarjamo skupen svet.«

© Primož Korošec
To sredo se je v Slovenski kinoteki v Ljubljani začela retrospektiva opusa goriškega režiserskega tandema Nadje Velušček (1948) in Anje Medved (1969), ki bo tam, na Vodnikovi domačiji in spletni platformi Baza slovenskih filmov potekala vse do junija. Filmografija matere in hčere pomeni unikum v domači dokumentaristiki. Veliki primorski avtorji so obmejni prostor z Italijo obravnavali v svoji poeziji in prozi, onidve pa sta se ga lotili po svoje – s kamero v roki in z ušesi na pecljih. V 27 letih skupnega ustvarjanja sta se uveljavili kot varuhinji spominov in ustvarili obsežen arhiv pričevanj, nepogrešljivih za nadaljnje raziskovanje zgodovine področja ob meji. »Bolj kot da bi bila pričevanja stranski produkt snemanja filmov, so najini filmi stranski produkti arhiviranja spominov,« pravi Anja Medved.