Konzum / Zimski giardino

Restavracija Bella Italia
Trg Prekomorskih brigad 2, Izola
Tel.: 070 412 959
Lepa Italija je zaprta ob sredah; ob nedeljah, ponedeljkih, torkih in četrtkih šefe kuha od 10.30 do 18.30, ob petkih in sobotah pa potegne do 21. ure.

Ambient:
nekdaj le sezonski plažni lokal je zdaj zasilno opremljen tudi za zimsko obratovanje; po stenah je italo kič, na zvočnikih pa večinoma italo pop

Napitki:
malvazija in refošk; dekorativnih buteljk barola & co. nočejo odpreti, imajo pa lep nabor raznih spritzev in izjemen caffe corretto

Vegetacija:
nekaj suplijev, pic in solat

Dostopnost:
parkirajte na javnem parkirišču in se sprehodite mimo srednje šole in dijaškega doma; za gibalno ovirane ni zaprek

Fino:
babá
supliji
telečja lička

Ne tako fino:
rezanci z jastogom

Zbirka treh raznolikih suplijev stane 8, lososov tatarec 13, njoki z vongolami in jurčki 18, rezanci z bučo in guancio 15, z jastogom 22, pedoči na buzaro 18, orada na žaru 20, telečja lička 16, sladice pa 5 ali 6 evrov.

»Po mojem se grejo zares, glede na to, da je šefe Rimljan,« je glavni konzumski planer skušal odpihniti dvome, ki so začeli obhajati inšpektorski kvartet, napoten v še eno, ne ravno inovativno poimenovano italijansko restavracijo. Resnici na ljubo bi tokrat obiskani plac težko označili za lep – gre za poletni lokal, ki je z nekaj intervencijami postal primeren za uporabo tudi v hladnejšem delu leta: na tleh so betonske plošče, okna so prepišna, hicungo pa zagotavljajo tri na 30+ stopinj nastavljene klime.

A na mizah so karirasti prti, na stenah arty podobe Neaplja & co. ter zastavica SS Lazia, na jedilniku pa – ob obveznih picah in burgerjih – kar precej v slovenarskih približkih italijanskih birtij nikoli videnih reči. Začeli smo s klasiko rimske ulične kučine povere – supliji. Hrustljavo ocvrte kroglice riža v Izoli aromatsko jačajo po karbonarsko, kačoepepasto in amatričansko in težko bi jim karkoli zamerili – super otvoritev. Tudi pri ribjem tatarcu nas je vznemirila le ena reč – da je bil 16 metrov od Adrijanskega morja pripravljen iz lososa, čeprav sicer okusen, lepo postrežen in fletno, le z limono odišavljen; limonski tvist je dajal svojstven karakter tudi sijajni dagenjski buzari.

Pri paštah jo je najslabše odnesla tista, od katere smo pričakovali največ: široki rezanci so bili sicer lepo kuhani in omačeni, uboga polovica jastoga pa presušena do bridkega, brezokusnega konca. Škoda se dela! Precej boljši so bili tanjši rezanci, okopani v kremi iz buče in gorgonzole ter potreseni s hrustljavo opečenimi lističi guancialeja, in puhasti njoki v mare-e-montijasti omaki iz vongol in jurčkov. All-in-one gazda Alessandro zna tudi v nulo zmehčati telečja lička in jih opremiti s polizanja krožnika vredno omako, orado pa speče na ck, da gre lepo od kosti, a je obenem sočna kot hudir.

Na občo radost in presenečenje smo bili tokrat zadovoljni tudi s cukrnijami, večinoma pobranimi iz neapeljskega kulinaričnega izročila. Navdušila je predvsem z rumom namočena babá, dodelana s smetano in višnjami v sirupu, je bila epska, tik za petami sta ji bili sočna čokoladno-mandljeva torta caprese in po pomarančah dehteča skutna pastiera napoletana, tiramisu pa je bil vendarle malo premalo kremast in zato prekompakten, skorajda suh.

A nič ne de! Če vas, drago čitateljstvo, bolj od poštirkanega ambienta, trendovske lokacije in vinske selekcije (ta je tu res nikakva) drajva poštena in kot se šika pripravljena italijanska košta, je izolska Bella Italia plac, ki ga je vredno dati na seznam.