Teden / Božičnica za menedžerje

Nad predlogom zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, ki ga je potrdila vlada, so delodajalske organizacije navdušene. Da je to korak v pravo smer, menijo v Gospodarski zbornici Slovenije. V Klubu slovenskih podjetnikov so dodali, da gre za pomemben korak, za katerega je z večletnim delom zaslužno vodstvo kluba, predvsem njegov predsednik Joc Pečečnik, podpredsednik SBC Igor Akrapovič in nekdanji predsednik Jure Knez. Dodali so, da je rešitev »dobra za delavce«.

A iz drobnega tiska novele, ki je pred poslanci, izhaja, da je nova rešitev osemkrat boljša za menedžerje kot za delavce. Zaposleni so že danes lahko udeleženi pri dobičku, toda za to ni velikega zanimanja med podjetji, saj se takšna izplačila vštejejo v osnovo za obračun dohodnine, od njih pa se plačajo prispevki za socialno varnost. A po novem bi bila izplačila dobička veliko manj obremenjena z davki in prispevki. Če se bodo v podjetju odločili za izplačilo dobička v denarju, bo tak znesek obdavčen s 30 odstotki, zanj pa se ne bodo plačali socialni prispevki.

Kaj to pomeni? Delavske plače so danes v Sloveniji že tako ali tako v povprečju z dohodnino in socialnimi prispevki obremenjene s približno 30 odstotki, to pomeni, da ta rešitev za povprečnega zaposlenega ne bo posebej privlačna. Bo pa seveda privlačna za vodilne kadre, katerih dohodki so obremenjeni s 60 odstotki, če recimo zaslužijo okoli 100 tisoč evrov na leto. Poleg tega si bodo lahko pod novimi pogoji menedžerji izplačevali višje absolutne zneske te nove neobdavčene nagrade.

V noveli zakona sicer piše, da bodo lahko po novem podjetja določen del dobičkov zaposlenim – tudi poslovodstvu – izplačala »pod enakimi pogoji«. A enaki pogoji pomenijo odstotek od bruto plače, to pomeni, da si bodo več dobička lahko izplačali tisti z višjimi plačami, torej vodstveni kader. V zakonu je glede tega sicer varovalka, ki določa, da razmerje med najnižjim in najvišjim izplačilom ne bo smelo presegati razmerja ena proti osem, ali še drugače: če se bo delavcu izplačalo 5000 evrov dobička, bo vodilnim pripadalo do 40 tisoč evrov.

Da udeležba zaposlenih pri dobičku ne bi postala davčna olajšava za menedžerje, so v številnih drugih državah ta izplačila omejili z absolutnimi zneski. V Avstriji je izplačilo dobička zaposlenim oproščeno davkov in prispevkov do višine 3000 evrov, na Hrvaškem do 1200 evrov, v Franciji do 6000 evrov in tako naprej. Prav zaradi teh dilem je bil omenjeni zakon po naših informacijah približno tri leta v koalicijskem usklajevanju. Ministrstvo za finance naj bi bilo vztrajalo pri protimenedžerski varovalki, v skladu s katero bi se moral najvišji letni znesek omejiti na 5000 evrov. Ravno tako so na ministrstvu vztrajali, da se te nagrade obdavčijo z dohodnino in prispevki.

A očitno jim je navsezadnje na gospodarskem ministrstvu, ki je eden od resorjev Socialnih demokratov, v sodelovanju z menedžerskimi organizacijami uspelo izposlovati drugačne rešitve.