Napad na demokracijo

Bojim se, da se Grega Repovž upravičeno sprašuje, ali bo Slovenija po volitvah marca prihodnje leto »le še ena država, ki bo (spet) doživela prevzem s strani iliberalnih sil?« Vtis imam, da v medijih bolj prevladujejo glasovi slednjih, kot pa tistih, ki se zavzemajo za spoštovanje demokratičnih pravil pri naših družbenih in političnih odnosih in pri spoštovanju mednarodnega in humanitarnega prava. To povezujem, saj niso izključeni negativni vplivi iz tujine na naše volitve zaradi naših načelnih stališč, ki jih je slovenska država zastopala v Varnostnem svetu OZN, ko je v vseh konfliktnih primerih terjala, med drugim, predvsem spoštovanje mednarodnega in humanitarnega prava. Ob tem se seveda postavlja vprašanje, kako doseči v javnosti takšno prepričljivost, ki bo ustrezno zavarovala naše demokratične vrednote. Dosedanji pristop očitno ni bil ustrezen.

Bi morda s spremenjeno volilno zakonodajo lahko bolj zavarovali naše demokratične vrednote? Vsi dosedanji poizkusi sprememb volilne zakonodaje so propadli. Naš sedanji sorazmerni volilni sistem so poizkušali že dvakrat spremeniti v sistem s prednostnim glasom. Prvi poizkus za časa vlade 1996. leta je propadel, ker stranka DeSUS kot vladna stranka ni dala soglasja, pač pa je dala soglasje opozicijska NSi, ki se takrat ni toliko ozirala na stališča SDS. Da je sedanji sorazmerni volilni sistem neustrezen, so volivci izrazili tako, da so na posvetovalnem referendumu v lanskem letu dali 70,83 odstotno glas za volilni sistem s prednostnim glasom. Sedanja vlada je, na podlagi rezultatov referenduma, poizkušala doseči za ustrezen zakon potrebno ustavno večino. Pri pogajanjih o besedilu novega volilnega zakona je poleg vladajočih strank sodelovala tudi opozicijska NSi. Kljub temu da so bili sprejeti njeni predlogi, na koncu ni hotela dati glasu, za novi volilni sistem. Tokrat se je pač hotela prikupiti SDS. Ob tem je zanimivo vprašanje, zakaj tistih 70,83 % volivcev, ki so dali glas za nov volilni sistem, ne vpraša SDS in NSi, koga zastopajo v parlamentu, če jim glasovi na referendumu nič ne pomenijo? Ali je prav, da na naslednjih volitvah volimo ti dve stranki?

Ob poizkusih za uvedbo volilnega sistema s prednostnim glasom je bila vsakokrat tudi ponudba, da se vpelje kombinirani volilni sistem, ki naj bi dejansko zmanjšal moč strankokracije in močno prispeval k varovanju demokracije. O tem predlogu ni bilo kakšne posebne razprave v medijih. O tem je nekajkrat pisal v Delu Miran Mihelčič. Objavljena je bila tudi kratka vest, da je Inštitut za ustavno pravo v Ljubljani letos izdal knjižico z naslovom »Ali je kombinirani volilni sistem primeren za jutrišnjo Slovenijo«. Ta volilni sistem si zasluži veliko pozornost javnosti. Glede na izkušnje, ki jih imamo s poizkusi uvedbe sistema s prednostnim glasom, ni nobene možnosti, da bi to spremembo sprejele sedanje parlamentarne stranke. Zato bi se morala angažirati civilna družba in sicer tako, da bi oblikovala svojo ustavno komisijo, ki bi pripravila ustrezen zakon, na podlagi tega zbrala 40000 podpisov, da bi državni zbor sklical zakonodajni referendum. Če bi bil kombinirani volilni sistem na referendumu potrjen, bi morali pravno poskrbeti, da bi državni zbor lahko samo proglasil veljavnost na referendumu sprejetega zakona.