Varuhinja človekovih pravic

Že decembra sem v Delu zapisal, da na posvetih pri predsednici republike predstavnica glavne vladne stranke o zahtevanih kvalitetah ene kandidatke ni imela pomislekov, a da je dodala, da pa tretjina njenih poslancev zanjo ne bo glasovala, ker predava pravo na katoliški pravni fakulteti! In sem dodal, naj omenjena predstavnica to zanika, če ji vest to dopušča. Ni zanikala. Nekoliko presenetljivo je morda, da je predsednica republike zdaj kljub temu opozorilu to strokovno nedvomno vrhunsko kandidatko (dr. Simono Drenik Bavdek) vseeno predlagala za varuhinjo človekovih pravic - toda iz pisanja Mladine ob tem je očitno (ali vsaj zelo verjetno), da se je predsednica tu spustila v (vsaj zame) nespodobno in nedopustno politično trgovanje. Citiram: »Starmana je sicer predsednica predlagala v izvolitev za ustavnega sodnika, domnevno v imenu nekakšne politične uravnoteženosti, a hkrati v zameno za podporo kandidatki za varuhinjo človekovih pravic.« Namreč, da ne bo nesporazuma: v zameno za svojo (ne za njihovo!) podporo tej kandidatki.

Najprej nekaj k temu, koga je predlagala za ustavnega sodnika – »domnevno v imenu nekakšne politične uravnoteženosti«. Kakšne pa? Morda takšne, da je na mesti dosedanjih dveh »trdo-desnih« ustavnih sodnikov (Jakliča in Šorlija) predlagala le enega »zmerno-desnega« (Starmana)? No, pa pustimo to Mladinino »šalo« tu ob strani in poglejmo, kako Mladina zavrača kandidatko za varuhinjo.

Sam sem imel ob tej kandidaturi samo ta pomislek, da je ta kandidatka, ko je bil pred deset leti obmejni spor s Hrvaško pred arbitražo, kot agentka Slovenije o zadevi nedovoljeno komunicirala s slovenskim članom razsodišča Sekolcem, z znanimi posledicami tega njunega ravnanja – in da zdaj tega ni jasno priznala kot svojo napako. Toda bodimo do nje pošteni. Saj ji tudi vsi slovenski politiki in mediji, levi in desni (kar je zame še precej hujše kot njeno ravnanje), sploh ne očitajo tega, da je skušala pomagati Sloveniji na nedopusten način, ampak samo to, da je bila neprevidna in da se je pustila pri tem ujeti! V Reporterju (12. januarja) o tem pišejo takole: »Ali je s tem, ko se je neprevidno pogovarjala s Sekolcem po nezaščiteni mednarodni liniji, ogrozila interese Slovenije? Verjetno je. Ali je ravnala v dobri veri? Zagotovo.« Tudi v Mladini je prvi komentar podoben (» … je s tem pravzaprav delovala v nasprotju s koristmi Slovenije, saj je obstajalo preveliko tveganje, da se nepravilnosti razkrijejo, in bi se kot agentka tega morala zavedati«). Šele v nadaljevanju se komentar zaostri, češ da ni bilo to njeno vplivanje na slovenskega člana mednarodne arbitraže nič drugačno kot bi bilo vplivanje na slovensko sodnico na ESČP ali na ustavne sodnike doma. No, čisto enake teže to sicer vendarle ni (saj je neodvisnost evropskega sodnika mnogo pomembnejša in tudi bolje zavarovana kot neodvisnost od države same imenovanega člana mednarodne arbitraže) – toda očitek je v svojem bistvu seveda utemeljen. Moti me le, da je bil tu tako očitno instrumentaliziran – uporabljen ne za zapoznelo kritiko ravnanja kandidatke pred deset leti, ampak za njeno diskreditacijo pri današnji kandidaturi za povsem drugačno funkcijo.

Tu pa ne gre za varovanje interesov Slovenije v sporu s Hrvaško, ampak za varstvo človekovih pravic, kadar jih ta država krši. Tu pa tudi sam o tej kandidaturi nimam nobenih pomislekov in jo odločno podpiram. Enako kot npr. tudi Alenka Šelih in Vlasta Nussdorfer – Milena M. Blažič pa vam je poslala pismo v njeno podporo, upam, da bo objavljeno. Kot ateistka, pravi! Mladini pa ni pod častjo spotikati se (ne le avtor članka – glej uredniški »fleš«) tudi ob to, da si je dr. Drenikova za svoje akademsko delovanje »izbrala ravno katoliško fakulteto«!! Smo res padli že tako globoko?

Nadalje kot dolgoletni sodelavec in simpatizer Mladine zelo obžalujem, da sem ob tej zadevi moral v njej prebrati (celo kot uredniško poudarjen »fleš« iz članka!) tudi tole misel: »Bo koalicija za ustavnega sodnika in varuhinjo človekovih pravic res izvolila kandidata, ki jima daje prednost opozicijska desnica?« Toda to sta kandidata, ki ju je predlagala v izvolitev (pretežno od levice izvoljena) predsednica republike, ne desnica! Še premalo takih je predlagala, ne preveč! Zakaj premalo? Ker sta ravno ustavno sodišče in varuh človekovih pravic instituciji zunaj običajne politične delitve oblasti – instituciji, ki bi morali zagotavljati enakopravno varstvo pravic vseh, ne glede na to, ali je trenutno na oblasti levica ali desnica.