Uvodnik / Grega Repovž: Drugačni pogled

MLADINA, št. 3 ,  23. 1. 2026MLADINA, št. 3, 23. 1. 2026

Verjetno danes nobenemu razumnemu človeku ni več treba s pridevniki dokazovati, kakšen človek in kakšna klika vodita zdajšnjo ameriško administracijo. Evropska komisija je bila v zadnjem letu deležna ostrih kritik, enako velja za večino evropskih voditeljev, da se do Trumpove administracije vedejo preveč lakajsko. A vse več znakov nakazuje, da so evropske institucije in voditelji v zadnjem letu predvsem poskušali pridobiti čas, da bi se na sicer neizogibni spopad s Trumpom bolje pripravili.

Ker dejansko se zdi Evropa januarja 2026 neprimerno bolje pripravljena na Trumpov »novi svetovni red«. Še zdaleč ni nepomembno, da je v slabem letu komisija popolnoma mirno »tkala« nove alianse in vezi – a v ozadju so potekale tudi nekatere druge stvari.

Zastavki so noro visoki. Trgovinska vojna na primer bi pomenila izjemno hud pretres za Evropo, zmanjšanje proizvodnje, sesutje finančnih trgov, valute, vsak prebivalec celine bi čutil posledice. Toda takšna je cena vojn, tudi tistih brez orožja – ogromna. Gre za neprimerno večji pretres od rusko-ukrajinske vojne, carinska vojna z ZDA bi pomenila lom evropskih gospodarstev.

Lepo je torej biti načelen, a še bolje je biti v takšnih položajih moder. Vendar je danes že jasno: evropska komisija in evropski voditelji so s tem, ko so lani poleti pogoltnili prvi Trumpov napad (kar je bilo označeno za poniževanje pred Trumpom), predvsem pridobivali čas – da so Trumpov naslednji napad pričakali bolje pripravljeni. Ta napad poteka pravkar. Evropa je Trumpa pričakala nenadoma močna in samozavestna.

Priprava seveda ne pomeni kopičenja orožja – čeprav tudi, a v prenesenem pomenu. V tem slabem letu so evropske države in institucije unije predvsem proučile vse svoje šibkosti v primerjavi z Ameriko in seveda šibkosti Amerike glede na Evropo – in začele krepiti nekatere sisteme, ki so za prebivalce Evrope in tukajšnja podjetja samoumevni kot vreme, a so v lasti Američanov. Evropa je izpostavljena moči Bele hiše in ZDA, ne nazadnje imajo ZDA v lasti kar 32 odstotkov evropske industrije, prek skladov pa obvladujejo tudi ogromen delež evropskih prihrankov.

Seveda je tudi Amerika izpostavljena moči Evropske unije. In to je evropsko orožje, ki zdaj daje samozavest. Danes Evropa ve, kaj vse je njena moč in kaj uporabiti, da celino pri tem čim manj izpostavlja posledicam. Vedenje evropskih voditeljev v Davosu je bilo znak moči, ne šibkosti.

Poglejmo samo nekatere zadeve. Evropska unija je bila še pred kratkim povsem odvisna od sistema plačevanja prek ameriških MasterCarda in Vise. No, še danes kar 13 držav evroobmočja od 20 nima svojih plačilnih shem, ampak uporablja ameriške. A danes ZDA Evrope na tem področju ne morejo več izsiljevati. Evropska centralna banka in evropska komisija sta v zadnjem letu pospešili razvoj alternativnih plačilnih shem. Na eni strani hitrih plačilnih sistemov, v Sloveniji poznamo Flik, na drugi digitalnega evra. Sistemi, kot je Flik, in na drugi strani sistem digitalnega evra lahko zato v nekaj mesecih nadomestijo monopolne ameriške kreditne kartice. Seveda bi šlo za pretres, a je to mogoče narediti.

Unija ima še nekaj močnih orožij. Seveda med njimi evropsko bazuko ali ukrep ACI, ki je nastal že leta 2023. Gre za sveženj gospodarskih ukrepov, s katerimi lahko posreduje proti državam, ki želijo z gospodarskim pritiskom politično vplivati nanjo. Njeno orožje je tudi digitalni davek, za morebitno uvedbo tega so danes narejeni vse natančne analize in vsi koraki. Res je predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen že lani spomladi v intervjuju za Financial Times zagrozila, da utegne unija uvesti carine oziroma digitalni davek na ameriške tehnološke velikane – a danes to grožnjo lahko uresniči, saj ima unija zdaj dejansko že pripravljene akte za uvedbo. To ji daje moč.

Pripravljene ima tudi druge scenarije. Evropa ve, da ima (po oceni Deutsche Bank) v lasti 8000 milijard dolarjev ameriškega javnega in zasebnega dolga, delnic in obveznic – dvakrat več kot preostanek sveta. To je neizmerna moč, ZDA pa so izredno občutljive za razprodajo svojega dolga. Kaj je ta teden naredil največji danski pokojninski sklad? Da, prodal je ameriške obveznice. To seveda nima resnega vpliva na ameriške finance, a šlo je za demonstracijo moči.

Ima pa Evropa še močnejša orožja – izda lahko dejanske evropske obveznice. Toda zadnje stvari, ki smo jih našteli, so za finančne trge kot jedrska bomba, večna grožnja. Ki pa je pomembna za Evropejce. Pomembno je, da vedo, da lahko Evropa zlomi dolar, če hoče. Pomembno je, da vedo, da ima Evropa moč.

Morda je torej predvsem čas, da sami evropski državljani in tudi politiki nehajo nenehno zaničevati unijo – ni ne stara gospa ne opešana. Tudi pri tehnologiji ne – res dobre stroje za izdelavo čipov znamo narediti samo Evropejci, natančneje nizozemsko-nemška naveza podjetij ASML in Carl Zeiss. Brez njihovih strojev tudi Nvidia ne more delovati.

Nobenega dvoma ni, da je to, kar se dogaja zdaj, odkrit poskus ZDA, da si podredijo Evropo. A ZDA te moči nimajo – kar pa ne pomeni, da Trump ne more narediti ogromno škode. In le za to gre: kako to škodo minimizirati.

Draga bralka, dragi bralec. Kdor želi danes ohraniti trezno glavo, mora imeti dostop do kakovostnih informacij.
Svet je, žal, nasičen z informacijskim šumom, dobre in premišljene analize, komentarji, recenzije in napovedi pa so v Mladini dostopni zgolj naročnikom. Ta prispevek smo za vas izjemoma odklenili.
Naredite tudi vi kaj zase, postanite naš naročnik in preizkusite Mladinin učinek.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Pisma bralcev

Pisma bralcev

Drugačni pogled

Pisma bralcev

Drugačni pogled


Preberite tudi

Zbiranje podpisov za referendum proti politični policiji 

Do 14. julija je treba zbrati 40.000 overjenih podpisov volivk in volivcev