V središču / Kdo so Logarjevi ministri?

Logarjev kandidat za finančnega ministra je Igor Masten. Čeprav Masten kot profesor z ljubljanske Ekonomske fakultete po letu 2000 v javnosti nastopa v vlogi nevtralnega strokovnjaka, je njegova karierna pot tesno povezana s stranko SDS. Na prvo politično stopničko je Masten stopil leta 2005, ko je postal član gospodarskega sveta v prvi vladi Janeza Janše v skupini mladoekonomistov, ki so z radikalnimi reformnimi predlogi, kot je bil predlog enotne davčne stopnje, na ulice pognali sindikate. Številni njegovi tedanji sodelavci, kot je recimo Jože P. Damijan, so se kasneje posuli s pepelom. Ne pa Masten – ta je ostal zvest neoliberalnim idejam.

Leta 2013 se je Masten s SDS poenotil pri podpori profesorju z Ekonomske fakultete, Boštjanu Jazbecu, kot novem guvernerju Banke Slovenije. Za to vlogo je bil Masten »nagrajen«. Jazbec ga je sprva zaposlil za petinski delovni čas v Banki Slovenije kot vodjo raziskovalcev, nato pa je na tem mestu zaposlil kar njegovo ženo. A za Slovenijo kot državo je bila naveza Masten-Jazbec-SDS še veliko usodnejša. Nekateri slovenski bančniki menijo, da je prav Masten tako v teoriji kot v praksi odgovoren za poglobitev finančne krize. Skupaj s Sašem Polancem in Jožetom P. Damijanom je bil namreč eden od pobudnikov ustanovitve slabe banke, nekakšne šok terapije za reševanje bančnih težav. Namesto da bi banke same reševale nasedle naložbe, so omenjeni trije predlagali, da se jim to premoženje iztrga in prenese v upravljanje nekakšnim neodvisnim strokovnjakom. V SDS, kjer so pojem »strokovnjaki« razumeli po svoje, so se nad idejo navdušili. A kot so napovedali mnogi, je ta pot vodila k še večjim zlorabam in celo kraji premoženja. K temu je Masten prispeval tudi v praksi. Leta 2013 je namreč Masten v intervjuju za Delo napovedal, da sta dve banki, Factor banka in Probanka, »kandidatki za likvidacijo«. Ker je bil njegov tesni odnos z Jazbecem splošno znan, je izjava sprožila preplah med komitenti, kar je likvidnostne težave obeh bank poglobilo. Dušan Valenčič, nekdanji član uprave Factor banke, je kasneje v medijih zapisal, da je bil omenjeni intervju »del scenarija, ki je tri tedne pozneje privedel do likvidacije obeh bank«, podobno je kasneje dejal tudi dolgoletni predsednik uprave nekdanje Abanke Aljoša Tomaž.

V tretji Janševi vladi se je Masten stranki SDS še bolj približal. Spet je postal član Janševe gospodarske svetovalne skupine. In ko so to skupino številni ekonomisti zapustili, ji je Masten ostal zvest. Za kar je bil ponovno nagrajen – postal je nadzornik SID banke. Ta nadzorni svet je postal znan po tako brezsramnem tipu političnega kadrovanja, da je celo Saša Polanca, Mastenovega prijatelja, ki je bil prav tako član nadzorniške ekipe, očitno zapekla vest in je zato odstopil. Ne pa Masten, ki je tedanjega predsednika nadzornega sveta SID banke Marjana Divjaka predlagal za viceguvernerja Banke Slovenije. Kdo je Marjan Divjak? Divjak ni navaden član SDS, temveč njen pomembni član, pa tudi Janševa poročna priča.

Ko se je torej zazdelo, da se Masten ne bi mogel bolj spojiti s SDS, je čudežno prestopil k Demokratom Anžeta Logarja, kjer je zdaj kandidat za bodočega finančnega ministra.

Masten spada v krog slovenskih ekonomistov, ki javnost radi šokirajo z najbolj grobimi, neoliberalističnimi in antisocialnimi izjavami. Vsi so veliki zagovorniki privatizacije, varčevanja, fiskalnih pravil ali vitke države, hkrati pa sami brez pomoči politike nikoli niso delali v gospodarstvu, ves čas delajo v javnem sektorju. Politika jih za njihovo vlogo rada nagrajuje z dobro plačanimi nadzorniškimi položaji, svetovalnimi pogodbami in fiktivnimi študijami.

V tretji Janševi vladi se je Masten stranki SDS še bolj približal. Spet je postal član Janševe gospodarske svetovalne skupine. In ko so to skupino številni ekonomisti zapustili, ji je Masten ostal zvest.

Senko Pličanič, kandidat Anžeta Logarja za ministra za »okolje, prostor, kohezijo in naravne vire«, ni nov politični obraz. V drugi Janševi vladi 2012–2013 je bil enajst mesecev minister za pravosodje in javno upravo. Januarja 2013 je moral ministrsko mesto zapustiti, ker je stranka Državljanska lista Gregorja Viranta, katere minister je bil, odšla iz Janševe vlade in s tem sprožila njen padec. Povod je bilo odmevno poročilo protikorupcijske komisije o premoženjskem stanju predsednikov parlamentarnih strank, ki je Janši očitalo vrsto kršitev, med drugim, da se mu je v pregledanem obdobju premoženje nesorazmerno in nepojasnjeno povečalo za najmanj 210.000 evrov in da je recimo vrednost vozila, kupljenega za 46.000 evrov, priglasil le v višini 14.500 evrov. »Vesel sem, da sva se lahko odkrito in iskreno pogovarjala, žal mi je le, da za to ni bilo še več priložnosti. Kot politika in kot človeka te zelo spoštujem,« je Pličanič ob odhodu iz vlade javno laskal Janši, krožile so informacije, da bo prestopil v SDS. Anže Logar je bil v Janševi vladi sicer direktor vladnega urada za komuniciranje. Pličanič ni prestopil v SDS, saj je že marca 2013 spet sedel na ministrskem stolčku v novi vladi Alenke Bratušek, kot minister za pravosodje.

Je dolgoletni profesor na ljubljanski Pravni fakulteti, katedri za upravno pravo, ima pa, kot številni profesorski kolegi, izredno razvito poslovno žilico. Že ob vstopu v politiko 2012/13 so ga predstavljali kot solastnika (s profesorjem Rajkom Pirnatom) zasebnega Inštituta za javno upravo Consulting, največji poslovni uspeh pa mu je nesporno zagotovila zadnja Janševa vlada. Na isti dan junija 2020, ko je minister za okolje SDS Andrej Vizjak razpustil pravno službo na ministrstvu, je Pličanič ustanovil podjetje Sol.Lex.Sus, trajnostne pravne rešitve, in prek tega podjetja začel pisati nove okoljske akte za ministrstvo, celo zakon o varstvu okolja, ki je temeljni okoljski predpis v državi. Do odhoda Janševe vlade junija 2022 je Vizjakovo ministrstvo nakazalo Pličaničevemu podjetju skoraj milijon evrov (natanko 968.745 evrov), a to ni bilo vse. Manj kot mesec pred odhodom vlade je Vizjak zagotovil Pličaniču nov posel: Sol.Lex.Sus je 9. maja 2022 postal partner v EU-projektu Restart, ki je bil namenjen spodbujanju recikliranja odpadkov v uporabne izdelke. Iz projekta, ki bo trajal do leta 2030, je Sol.Lex.Sus že dobil nakazanih skoraj pol milijona evrov.

In kaj Pličanič, ki je ves čas redni profesor Pravne fakultete in po novem Logarjev Demokrat, obljublja kot minister? Iz izjav veje nadaljevanje okoljske politike ministra Vizjaka iz SDS: »Fokus bo, in mi mislimo resno, debirokratizacija, da bodo investitorji, ki jih zdaj čaka Golgota«, hitro prišli do gradbenih in drugih dovoljenj, pravi Pličanič. In dodaja, da je treba začeti delati v prid tem, ki plačujejo to državo. No, Pličanič zagotovo spada med te, ki jih ta država na podlagi različnih podob plačuje najbolje.

Zobozdravnik in podjetnik Tadej Ostrc, danes kandidat Demokratov za zdravstveni resor, je že pomembno krojil zdravstveno politiko, in to nedavno: bil je namreč državni sekretar, desna roka prvega Golobovega ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, s katerim je moral ministrstvo po zgolj letu dni tudi zapustiti. A o tem Demokrati ne govorijo.

Na isti dan junija 2020, ko je Andrej Vizjak na ministrstvu razpustil pravno službo, je Pličanič ustanovil podjetje Sol.Lex.Sus in prek tega podjetja začel pisati nove okoljske akte za ministrstvo.

A ravno Ostrc je bil za Bešičem Loredanom prvopodpisani pod kontroverzni interventni zakon za stabilizacijo zdravstva, s katerim so javni zavodi in koncesionarji dobili plačane vse opravljene posege, tudi tiste nad rednim programom, in zaradi katerega je po vsega enem letu ministrovanja, julija 2023, moral oditi Loredan, razrešen pa je bil tudi Ostrc. Zakon, ki ga je Ostrc ves čas zagovarjal, je prinesel močno finančno injekcijo javnega denarja zasebnikom koncesionarjem, problema čakalnih vrst pa ni rešil. Je pa zasebnikom prinesel veliko javnega denarja. Zgolj od septembra 2022 do konca marca 2023 je tako šlo iz javne zdravstvene blagajne za storitve dodatnih 138 milijonov evrov, od tega skoraj 50 milijonov evrov k zasebnikom koncesionarjem za večinoma enostavnejše operacije. Še več: zaradi poplave denarja so zdravniki javnih zavodov vse več delali pri koncesionarjih, nekatera koncesionarska podjetja so takrat prejela celo več denarja kot celotne javne bolnišnice. Rekorderji so bili Estetika Fabjan in Arbor Mea (vsako podjetje več kot 2,4 milijona evrov), Kirurški sanatorij Rožna dolina (1,8), Oftalmo (1,5) in Kirurgija Bitenc (1,4 ), v kateri danes ortopedske posege izvaja bivši minister Bešič Loredan, Ostrčev bivši nadrejeni.

Te epizode svoje kariere na sedanji predvolilni turneji Demokratov Ostrc ne omenja. Ostrc je sicer zobozdravnik, s specializacijo stomatološke protetike, ki dela v javnem zdravstvu in na katedri za stomatološko protetiko ljubljanske medicinske fakultete, že leta (s prekinitvijo v času, ko je bil na ministrstvu) pa je tudi samostojni podjetnik, z espejem »P&E, protetika in estetika, Tadej Ostrc, s. p.«. Portal Necenzurirano je razkril, da je spomladi 2023, to je le nekaj mesecev pred odhodom Loredana in Ostrca z ministrstva, ministrstvo podelilo več koncesij v zobozdravstvu, med prejemniki za oralno in maksilofacialno kirurgijo pa je bil tudi ljubljanski zobozdravstveni zavod Vergina v lasti Dimeta Sapundžieva, kjer naj bi (že) takrat delal Ostrc. Po bazi Erar je Vergina od julija 2023 do danes prejela malo manj kot 440.000 evrov nakazil iz javne zdravstvene blagajne ZZZS.

Ostrc je sicer od oktobra 2021 tudi soustanovitelj in polovični lastnik podjetja Rexlucris na Ravnah na Koroškem, ki se oglašuje kot »skupina izkušenih mladih strokovnjakov«, osredotočena na »črpanje evropskih sredstev«, torej na javne razpise. Podjetje veliko dela za koroške občine, zlasti za občino Ravne na Koroškem, od katere je doslej dobilo skoraj 220.700 evrov nakazil, sledi pa občina Črna s 141.000 evrov nakazil.