V središču / Zavajanje desnice o javnem zdravstvu

V Civilni iniciativi Glas ljudstva so analizirali programe in izjave štirih političnih strank, ki v predvolilni tekmi zagovarjajo reformo slovenskega zdravstva s krilatico »denar naj sledi pacientu«. Rezultate je predstavila Katarina Rotar iz Slovenske filantropije. V stranki NSi si prizadevajo za razbitje javne zavarovalnice (ZZZS), zagovarjajo preoblikovanje javnih zavodov v javne gospodarske družbe ter sožitje med javnim in zasebnim. Tudi v SDS zagovarjajo prenovo oziroma razbitje javne zavarovalnice in uvedbo svobodnih zdravnikov kot samostojnih podjetnikov. Ravno tako bi morala po njihovem ZZZS plačevati vse storitve vsem, brez razlikovanja med javnim in zasebnim. Demokrati Anžeta Logarja se prav tako zavzemajo za večjo vključitev zasebnikov v javni zdravstveni sistem, češ da bo to prispevalo k skrajševanju čakalnih dob. V stranki Resni.ca pa poleg umika iz Svetovne zdravstvene organizacije prav tako ponavljajo, da mora denar slediti pacientu.

Kakšne so lahko posledice takih ukrepov, se je vprašala Rotarjeva. Te stranke predlagajo podoben sistem, kot ga poznamo že iz avtomobilskih zavarovanj. Če bomo v Sloveniji šli po tej poti, bomo v zdravstvu dobili različne pakete oziroma različne košarice zdravstvenega zavarovanja. Različne pravice za tiste, ki bodo plačevali več, in za tiste, ki bodo plačevali manj. »Vsi verjetno imate kakšno zavarovanje pri komercialni zavarovalnici. To pomeni premije glede na zdravstveno stanje, odbitne franšize, letne agregate, prekinitev zdravljenja, ko zmanjka denarja, izpad kroničnih bolnikov in starejših, predvsem pa veliko drobnega tiska v zavarovalnih pogodbah. Ali si res želimo živeti v državi, kjer prvo vprašanje na urgenci ne bo, kaj vas boli, ampak kakšen paket zdravstvenega zavarovanja imate sklenjen,« je bila nazorna.

Vse omenjene stranke se deklarativno torej zavzemajo za javno zdravstvo, načrtujejo pa njegovo razgradnjo, je reformne ideje komentiral bivši zdravstveni minister Dušan Keber. »Gre za največjo predvolilno manipulacijo, za prevaro, ki jo izvajajo stranke desnega političnega pola.« Programi omenjenih desnih strank po njegovem posegajo v dva ključna stebra slovenskega zdravstvenega sistema: v solidarno financiranje in javno zdravstveno službo. Javno financiranje zdravstva temelji namreč na solidarnosti, po kateri državljani prispevajo glede na svoje zmožnosti, zdravstvene storitve pa prejemajo glede na potrebe. In omenjene stranke želijo to vez razbiti tako, da bo cena storitev bolj odražala posameznikova vplačila v sistem. Kar pa bi uničilo tudi javno zdravstveno službo, prek katere danes bolnišnice zagotavljajo tudi neprekinjeno nujno pomoč, zdravljenje najzahtevnejših bolnikov, preventivne programe, odzivanje na epidemije in izobraževanje zdravstvenega kadra.

Usoda javnega zdravstva je na kritični točki. Odvisna je od tega, kateri politični opciji boste dali podporo, pravi Jaša Jenull.

Geslo »denar naj sledi pacientu« pomeni, je dejal Keber, »da bo zdravstvena blagajna plačevala opravljene storitve ne glede na to, ali jih izvede javni ali zasebni izvajalec. S tem bomo dobili hibriden sistem javnega financiranja in zasebnega izvajanja, v katerem bodo profitni interesi zasebnih izvajalcev in zavarovalnic imeli prednost pred potrebami državljanov. To je pot, ki vodi v družbo, kjer zdravje ni več pravica vseh, temveč postaja odvisna od socialnega položaja posameznika. Dobili bomo dvotirni zdravstveni sistem za revne in bogate.«

Iz iniciative Glas ljudstva pred volitvami sporočajo, da kljub svojim napakam sedanja koalicija pomeni upanje, da se bo proces krepitve javnega zdravstva nadaljeval. Koalicija pod vodstvom Roberta Goloba je po njihovem sprejela tri prave ukrepe. Z zakonom o zdravstveni dejavnosti je ločila javno zdravstvo od zasebnega, s čimer je prekinila konflikte interesov, ki povzročajo čakalne vrste. Ukinila je dopolnilno zdravstveno zavarovanje, zaradi česar dobi javni zdravstveni sistem 100 milijonov evrov več na leto. In spremenila je modele oblikovanja cen zdravstvenih storitev, ki jih plačuje javna zavarovalnica. S tem je koalicija vsaj delno preprečila, da bi si koncesionarji izbirali le najbolj dobičkonosne in najmanj problematične storitve. »Usoda javnega zdravstva je na kritični točki. Odvisna je od tega, kateri politični opciji boste dali podporo,« je končal glavni govornik gibanja Jaša Jenull.