Tudi Slovenija obsodila zatiranje žensk v Afganistanu

Slovenija se je pridružila izjavi več kot 35 držav in EU, ki so pred zasedanjem Varnostnega sveta ZN o Afganistanu obsodile nadaljevanje sistematičnega zatiranja žensk s strani vladajočih talibanov.

Izjava posebej obsoja tako imenovani zakon o širjenju kreposti in preprečevanju pohujšanja, ki institucionalizira sistematično diskriminacijo žensk, slabi zaščito pred nasiljem na podlagi spola in dovoljuje fizično kaznovanje žensk in otrok.

"Obsojamo vztrajno izključevanje žensk in deklet iz javnega življenja, vključno z omejitvami dostopa do izobraževanja, zdravstvenega varstva, zaposlovanja, svobode gibanja in sodelovanja v družbi. Afganistan ostaja edina država na svetu, kjer je dekletom prepovedano srednješolsko in visokošolsko izobraževanje," navaja izjava.

Izjava obsoja omejitve sodelovanja žensk v zdravstvenih poklicih, humanitarnih organizacijah in agencijah ZN ter zatiranje medijev. Obenem pozdravlja ustanovitev neodvisnega mehanizma za dokumentiranje kršitev mednarodnega prava na področju človekovih pravic pri Svetu za človekove pravice.

"Obsojamo vztrajno izključevanje žensk in deklet iz javnega življenja, vključno z omejitvami dostopa do izobraževanja, zdravstvenega varstva, zaposlovanja, svobode gibanja in sodelovanja v družbi. Afganistan ostaja edina država na svetu, kjer je dekletom prepovedano srednješolsko in visokošolsko izobraževanje."

V Varnostnem svetu je vodja misije ZN v Afganistanu (Unama) Georgette Gagnon med drugim opozorila, da je osrednja težava še vedno odtujenost Afganistana od mednarodnega sistema, kar preprečuje celovito obravnavo ključnih vprašanj - od gospodarstva do boja proti terorizmu -, Afganistan pa lahko spet postane gonilna sila regionalne in globalne nestabilnosti.

Unama si po njenih besedah prizadeva za konstruktivno sodelovanje, vendar pa politike talibanov, zlasti na področju izobraževanja deklet in žensk, izčrpavajo velik človeški kapital države. "To ostaja izjemno škodljivo dejanje ne le za Afganistanke ampak za vse Afganistance. Humanitarna kriza se je letos poslabšala zaradi zmanjšanja sredstev in politik talibanov, ki dajejo prednost ideološki togosti pred blaginjo Afganistancev," je dejala.

To ostaja izjemno škodljivo dejanje ne le za Afganistanke ampak za vse Afganistance. Humanitarna kriza se je letos poslabšala zaradi zmanjšanja sredstev in politik talibanov, ki dajejo prednost ideološki togosti pred blaginjo Afganistancev."

Podobno je tudi predstavnik ZDA dejal, da talibani afganistanskemu prebivalstvu še naprej povzročajo trpljenje. "To počnejo z omejevanjem osnovnih storitev za afganistansko prebivalstvo in nadaljevanjem kršitev človekovih pravic - vključno z odvratnimi omejitvami človekovih pravic žensk," je dejal.

Predstavnik Rusije pravic žensk v Afganistanu ni problematiziral, ampak je pozval k dialogu s talibani in odpravi sankcij, saj naj bi talibani trdno delali za rešitev problemov v državi. Predstavnik Kitajske je pozval k povečanju humanitarne pomoči Afganistanu, še posebej s strani držav, ki po njegovih besedah nosijo zgodovinsko odgovornost za Afganistan.

Predstavnik Pakistana pa je zatrdil, da talibani že znova nudijo varno zavetišče številnim terorističnim skupinam, ki izvajajo napade čez mejo v Pakistanu.