Kultura / »To ni film o patru Rupniku«

Med tekmovalnimi filmi letošnjega Festivala dokumentarnega filma je tudi Nune proti Vatikanu italijanske režiserke Lorene Luciano, ki ženskim žrtvam spolnih zlorab v Rimskokatoliški cerkvi nudi možnost, da spregovorijo. Med pričevalkami so žrtve domnevnih zlorab duhovnika Marka Rupnika. Luciano je za STA povedala, da je v osredje postavila njih in ne Rupnika.

Osrednja gonilna sila filma je Gloria Branciani, ki je bila pred desetletji redovnica skupnosti Loyola. To je Rupnik soustanovil v Sloveniji. Potem ko so se začela vrstiti poročanja o obtožbah o spolnih, psiholoških in duhovnih zlorabah, ki naj bi jih izvajal, so pristojni vatikanski organi leta 2023 odredili, da se skupnost razpusti.

Prva nekdanja redovnica, ki je javno spregovorila 

Branciani je bila prva nekdanja redovnica, ki je javno spregovorila o Rupnikovih domnevnih zlorabah, njena pričevanja pa so privedla tudi do filma Nune proti Vatikanu. Ob strani ji stojijo osebe, kot sta Mirjam in Klara, ki sta bili prav tako del skupnosti, ter pravnica Laura Sgro in raziskovalna novinarka Federica Tourn.

"To je film o Glorii in vseh ženskah, ki so si drznile spregovoriti na glas, to ni film o Marku Rupniku," je že takoj na začetku pogovora po projekciji v Kinodvoru povedala Luciano. Ključno ji je bilo, da se diskurz o tem primeru premakne od senzacionalizma do poudarka na človeškem trpljenju in moči, ki je bila potrebna, da spregovoriš o tej bolečini.

"To je film o Glorii in vseh ženskah, ki so si drznile spregovoriti na glas, to ni film o Marku Rupniku."

Film poskuša opolnomočiti vernike

Film po režiserkinem mnenju poskuša opolnomočiti vernike, ki ne vedo, kako se soočiti s to situacijo, saj jim širi besedišče o problemih in stiskah ter tako spodbuja dialog. "Tišina je resnično nasilje, ki sledi nasilju zlorab," je povedala ter dodala, da je tišina tista, ki zavira pričevanja. V dokumentarcu se je osredotočila na specifično zgodbo, da bi opozorila o sistemskem problemu zlorab znotraj Cerkve.

Na pogovoru sta bili prisotni tudi Mirjam in Gloria. Slednja je povedala, da je prvo prijavo proti Rupniku oddala že leta 1993, leta 2021 pa jo je Cerkev prosila, da nastopi kot priča v preiskavi glede obtožb. Vedno je naletela le na tišino in ravno to si želi spremeniti. Edini način, da se tišina preglasi, je prijava zlorab, je poudarila.

Dokumentarec med drugim poudari, da so slovenski nadškofi, ki so bili takrat na oblasti, prejemali obtožbe proti Rupniku, a so jih ignorirali in poskrbeli, da niso prišle v javnost.

Rupnik pa ni samo duhovnik, temveč tudi znani verski umetnik. Vatikan je njegova dela prekril ali odstranil s svojih spletnih strani, a mnogi mozaiki, ki se nahajajo na verskih krajih po vsem svetu, ostajajo dostopni.

"Umetniki se izražajo prek svojih del. Ko govorimo o umetnosti, ki jo je ustvaril duhovnik, je nekoliko drugače, saj se v tem primeru prek umetnosti izražata volja in beseda boga. Delo tako pridobi popolnoma drugo pomensko moč."

Glede vprašanja razmejevanja umetnin in umetnikov v luči takšnih obtožb je Luciano za STA povedala, da je v Rupnikovem primeru to del kompleksnosti kazenskega procesa proti njemu znotraj Cerkve, saj bo potencialna obsodba morala vsebovati tudi ukrepe glede njegovih umetnin.

"Umetniki se izražajo prek svojih del. Ko govorimo o umetnosti, ki jo je ustvaril duhovnik, je nekoliko drugače, saj se v tem primeru prek umetnosti izražata volja in beseda boga. Delo tako pridobi popolnoma drugo pomensko moč," je povedala.

V filmu je omenjeno, da naj bi Rupnik občasno ustvarjal tudi med samim dejanjem zlorabe. Njegove umetnine so pogosto posledica zlorabe, zato bo treba najti rešitev, je dodala režiserka, ki je leta 2019 prejela nagrado emmy za svoj dokumentarni film o evropski begunski krizi z naslovom It Will Be Chaos. Omenila je možnost delnega zakritja teh mozaikov ali širjenja ozaveščenosti in umestitve teh del v širši kontekst v obliki informativnih tabel.

Nune proti Vatikanu, film, ki je svetovno premiero doživel na mednarodnem filmskem festivalu v Torontu lanskega septembra, je bil do sedaj zelo dobro sprejet, potuje po festivalih po vsem svetu, vključno z ZDA, Italijo in Kitajsko. "Kar se tiče distribucije, pa imamo določene težave, saj je film pogosto opisan kot problematičen. A sama menim, da bi moral biti ravno zaradi tega prikazan," je za STA povedala Luciano. Prepričana je, da bo njen najnovejši dokumentarec imel redno distribucijo v vrsti držav, vključno s Slovenijo.

Med pogovorom z občinstvom je še povedala, da je bilo na petkovi projekciji filma v Cankarjevem domu nekaj predstavnikov Cerkve, ki so povedali, da je film v njih vzbudil razmislek.

Film je med pogovorom sprožil številna vprašanja in komentarje. Med tistimi, ki so zaprosili za mikrofon, pa je bil tudi brat Ivanke Hoste, soustanoviteljice skupnosti Loyola, ki je tam delovala kot sestra prednica. Po njegovem mnenju se njegove sestre ne bi smelo enačiti z Rupnikom. Hosta se do sedaj ni odzvala na obtožbe ali prošnje za komentar. "Molk ji je zapovedan s strani Vatikana," pravi njen brat.

Njegova izjava je vzbudila nekaj odzivov nestrinjanja v občinstvu. Gloria Branciani je nato delila lastno izkušnjo s Hosto. Povedala je, da se ji je zaupala glede zlorab, a da ji Hosta ni pomagala, le še dodatno ji je poglobila občutek krivde, s katerim se je neupravičeno spopadala, ter ji zagrozila, da bo tretjerazredna redovnica, ki bo delala zgolj v kuhinji.

Branciani je dodala, da se sedaj zaveda, da je bila Hosta prav tako žrtev zlorabe, zato v sebi nosi globoko ljubezen do vseh, ki so vpleteni v to zgodbo. "To je najpomembnejša stvar," je še dodala.

Skupina redovnic iz skupnosti Loyola je Rupnika leta 2021 obtožila, da jih je v 90. letih prejšnjega stoletja zlorabljal. Obtožilo naj bi ga več kot 20 redovnic. Jezuitski red je Rupnika leta 2023 izključil. Njegov primer trenutno obravnava posebno sodišče Vatikana, Rupnik pa medtem ostaja duhovnik.