Konzum / Kadrovska stiska

Oštarija Bolk
Hrenovice 41, Postojna
Tel.: 051 271 194
Pri Bolku mesijo testo in segrevajo lavno kamenje vsak dan od 10. do 22. ure.

Ambient:
z zanimivimi, avtentičnimi parafernalijami poudarjajo več kot stoletno tradicijo obcestnega gostinskega obratovanja, ki se konča pri cenenem bistrojskem pohištvu

Napitki:
z vini je res zelo bogo – komaj kaj več od ene penine ter litrske malvazije in refoška, imajo pa zato pol ducata pivskih pip

Vegetacija:
kakšna pica, vegi burger, ocvrti sir in solata

Dostopnost:
parkirišče je, za gibalno ovirane ni prehudih zaprek

Fino:
piščanec v testu
karst burger

Ne tako fino:
palačinke
strežni kaos

Žar krožnik je stal 15, šobska solata 5, karst burger 13,9, piščanec v testu 17,5, ombolo nduja 20,9, palačinke pa 4,5 evra.

»Prav vam je – kaj pa Instagramu zaupate bolj kot naši mreži preverjenih informatorjev!« je ekipi inšpektorjev, ki je po vrnitvi iz obpostojnske obcestne oštarije Bolk jadikovala nad jadno strežbo in komajda korektno kuharijo, privoščljivo zabrusil vodja Konzumove ogledniške mreže. Ta je namreč zatrjevala, da smo z obiskom Minutke, Štorije in Čuka bolj ali manj odkljukali vse, kar je v Postojni in bližnji okolici vredno naše pozornosti, in da pri Bolku pol leta po prenovi prostorov in koncepta predvsem zaradi kadrovskih težav še vedno močno nihajo.

Na našo – posredno pa tudi na njihovo – smolo smo fletno preurejeno, menda najstarejšo oštarijo na Postojnskem obiskali na prvi službeni dan novega natakarja, novi kuhar pa je pred tem oddelal le dva ali tri šihte. Pri prvem se je to poznalo na tem, da je pozornost posvečal le kakšni petini omizij, precej brezglavo bezljal po lokalu in glancal nezasedene mize, pri tem pa spregledal, da so krožniki na drugih prazni že toliko časa, da se je na njih že začel nabirati prah. Doletela ga je tudi sladiška neprijetnost v dveh etapah: najprej nam je, kakšni dve uri pred zaprtjem lokala, moral sporočiti, da je od sladic na voljo le še ena, poslednja porcija palačink, čez 20 minut pa je opravičujoče najavil, da bodo končane zdaj zdaj, saj so jih morali speči na novo. In so jih kar samovoljno, ne da bi kaj vprašali, namazali z nutelo, čeprav nas je bolj zanimala domnevno domača marmelada.

S tem pa smo že uleteli na področje drugega, kuharskega debitanta. V Bolku so ponudbo zasnovali na dveh temeljih: na rustikalnem kvašenem testu, ki ga uporabljajo za pice in lepinje ter za zavijanje mesovja, pečenega na drugem temelju, lavnem žaru. Kos piščanca, opremljen s pestom, češnjevim paradižnikom, rukolo in sirom, so lepo zavili, tako da je meso ostalo res sočno, ostala roba pa je prijetno odišavila testo. Pri kompletiranju in zavijanju ombola niso bili tako natančni. Ndujo, pikantno salamo, stračatelo in iz kisa vzet feferon so bolj na hitro zmetali vkup in bolj na približno zavili, meso se je izsušilo, vse skupaj pa se je spremenilo v neko zmešnjavo, v kateri se ni več vedelo, kaj je kaj. Razen premalo zapečenih, gumastih čevapov je bil žar krožnik s klobasico, bedrom in ombolom čisto všečen, brez pretresov smo snedli tudi rožnato pečen, kljub obilju dodatkov lepo zložen in nerazpadajoč burger.

Bolk stavi na preproste, univerzalno všečne, izdatne in hitro pripravljene jedi, s čimer ni nič narobe, dokler priprava ni površna, strežba počasna in robe prehitro zmanjka.