V središču / Trojanski konj, ki bi lahko postal rešilna bilka

Izid nedeljskih volitev je aktualno vladno koalicijo postavil v negotov položaj. Med strankami, s katerimi bi lahko tvorila bodočo vlado, se kot najverjetnejša kandidatka zmeraj bolj kaže stranka Demokrati Anžeta Logarja. V podobno negotovem položaju je tudi Logar. Če ne bo sprejel sodelovanja, bo prekršil osnovno maksimo svoje stranke, torej sodelovanje, in obenem ogrozil svoj politični obstoj, saj se njemu samemu ni uspelo prebiti v parlament. Če bo to sprejel, bo še dokončno prerezal popkovino z Janezom Janšo in njegovo SDS, stranko, v kateri je več kot dve desetletji postopoma gradil politično kariero.

Poleg Logarja se v parlament prav tako ni prebila Eva Irgl, prej dolgoletna poslanka SDS, niti to ni uspelo Tinetu Novaku, ki je prestopil k Demokratom iz Svobode januarja lani. Edini zares vidni obraz, ki mu je to uspelo, je Tadej Ostrc, zobozdravnik, sicer državni sekretar na ministrstvu za zdravje v času ministrovanja Danijela Bešiča Loredana in sopodpisani pod interventni zakon za krajšanje čakalnih vrst, ki je prelil dodatne milijone v roke zasebnikov. Ostrc je tedaj zapustil ministrstvo skupaj z Bešičem Loredanom.

S skoraj 6,7 odstotka prejetih glasov so si Demokrati zagotovili še pet dodatnih sedežev v državnem zboru. V poslanske klopi med drugim odhajajo Tea Košir, direktorica podjetja EcoSija, ki se ukvarja s proizvodnjo do okolja prijaznih sveč, Franc Križan, ki je med drugim deloval kot član uprave Loterije Slovenije in direktor Slovenske turistične organizacije, ter Barbara Levstik Šega, vodja službe za alternativno reševanje sporov na ljubljanskem okrožnem sodišču in podžupanja občine Loški Potok. V parlament sta se uvrstila tudi gostinec Robert Potnik, podžupan občine Radlje ob Dravi, in pa povratnica Mojca Žnidarič, poslanka Stranke modernega centra v mandatu 2018–2022, torej v času vlad Marjana Šarca in Janeza Janše. Ta je ob razpadu nekdanje stranke Mira Cerarja politično pot nadaljevala z bivšim gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom, danes predsednikom gospodarskega foruma SDS, in njegovo stranko Konkretno ter leta 2022 kandidirala na skupni listi zavezništva Povežimo Slovenijo, ki se ni uvrstilo v parlament. Stranka Konkretno se je nato pred tokratnimi volitvami zlila z Logarjevimi Demokrati.

Prav s to pripojitvijo si je Logar tudi zagotovil potrebna sredstva za financiranje predvolilne kampanje. Stranka Konkretno je bila po zadnjih volitvah namreč upravičena do državnih dotacij. Te so se nato prelile k Demokratom, ki so na ta račun od konca leta 2023 pa do danes prejeli nekaj več kot 190 tisoč evrov. Da je Logar ta denar dobil, so morale soglašati odgovorne osebe v stranki Konkretno, sicer povezane s SDS. Tranzicijo je namreč pomagala izvesti generalna sekretarka stranke Ksenija Flegar, drugače Počivalškova tesna sodelavka, ki je lani postala asistentka evropske poslanke SDS Zale Tomašič. Ne zgolj financiranje, v bivši Logarjevi stranki so poskrbeli tudi za kadrovsko popolnitev Demokratov in jim pomagali sestaviti kandidatno listo za volitve. Več kot 20 poslanskih kandidatov od 88 je bilo namreč bivših lokalnih veljakov SDS. Nihče od njih ni bil izvoljen v parlament.

Demokrati so si prizadevali na volitvah dobiti več kot 20 poslanskih mest – dobili so jih zgolj šest. A vseeno dovolj, da so postali pomemben jeziček na tehtnici za sestavo naslednje vlade. Takoj po volitvah je Eva Irgl razlagala, da bodo Demokrati najverjetneje ostali v opoziciji. Že naslednji dan je bil Logar precej bolj spravljiv. V torek je po seji izvršilnega odbora stranke za TV Slovenija razlagal, da bo sedaj »treba ohladiti glave in razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo«, in napovedal udeležbo na pogovorih z Robertom Golobom. Logar je ves čas predvolilne kampanje govoril o sodelovanju in nuji po široki koaliciji, ki bi presegla politične delitve. Z vstopom v vlado bi pokazal, da je mislil resno.