V središču / Koliko več bo predsedniku uprave NLB ostalo z »razvojno kapico«?

Predlog »interventnega zakona za razvoj Slovenije«, ki ga predlaga trojček NSi, SLS in Fokus, Demokrati ter Resnica, med interventnimi ukrepi vključuje tudi razvojno kapico. Torej ukrep, s katerim prejemniki najvišjih plač v državi manj prispevajo v socialno blagajno. Zakon sicer ne predlaga nobenih davčnih ugodnosti za srednji ali nižji razred.

Kapica je sicer daleč najglasnejša zahteva lobistične organizacije GZS, ki jo z ukinitvijo najvišjega dohodninskega razreda prodaja kot korak k dvigu konkurenčnosti »pri privabljanju visoko izobraženih kadrov«. Odsotnost kapice je po GZS skoraj ključna cokla naše (ne)konkurenčnosti, pri čemer ne navaja nobenih analiz, ki bi kazale, koliko inženirjev in razvojnikov sploh prejema najvišje plače, kaj šele analiz, ki bi potrdile, da naša podjetja ostajajo brez vrhunskih inženirjev, ker gredo ti raje delat tja, kjer manj plačujejo za socialo. Razvojna kapica koristi najbolje plačanim menedžerjem, na primer predsedniku uprave NLB Blažu Brodnjaku. Ekonomist in nekdanji gospodarstvenik Bine Kordež je nedavno opozoril, da kapica zvišuje dohodke le najbolje plačanim, »med katerimi verjetno ni prav veliko inženirjev in razvojnikov, o katerih se najraje govori«.

Brodnjak je lani od NLB prejel rekordnih 1,8 milijona evrov bruto prejemkov, v tem pa je bilo kar en milijon nagrad ter 776.830 evrov bruto plač, regresa in bonitet. Prehitel je tradicionalnega rekorderja Jožeta Colariča, predsednika uprave Krke, ki je lani prejel skupno 1,6 milijona evrov bruto, izplačanih pa mu je bilo 647.000 evrov neto. Brodnjak neto izplena sam ne razkriva.

In koliko več bi Brodnjaku ostalo z uzakonjeno kapico, s katero bi omejili najvišjo osnovo za plačilo prispevkov pri 7500 evrih? Zgolj iz plač, torej brez upoštevanja milijonske nagrade, bi Brodnjak namesto 309.000 neto prejel dobrih 384.000 evrov neto. Torej 75.000 evrov več. Plačal bi sicer 150 tisoč evrov manj prispevkov, a hkrati 75 tisoč evrov več dohodnine, saj se dohodnina plača glede na razliko med bruto plačo in plačanimi prispevki delodajalca. Po drugem izračunu, ki upošteva tudi lansko nagrado, ta sicer ni vsakoletna, pa bi z upoštevanjem kapice lani skupaj dobil kar 192.000 evrov neto več.