Teden / Kaj razkriva poročilo o zdravju prebivalcev slovenskih občin?

Četudi pogosto poudarjamo, da Slovenci radi izkoristimo zeleno deželo, kolesarimo ali hodimo po hribih, naše zdravje tega ne odraža, vsaj ne enakomerno. Nedavno poročilo Nacionalnega inštituta za javno zdravje o zdravju slovenskih občin namreč kaže mešano sliko.

Začnimo z vprašanjem klopnega meningoencefalitisa. Leta 2024, kazalnik podatkov vključuje to leto, je bilo v Sloveniji manj primerov, vendar pojavnost ostaja visoka. Na NIJZ to pripisujejo nizki precepljenosti. Druga težava je alkoholizem. Število prometnih nesreč pod vplivom alkohola sicer upada, a Slovenija po porabi alkohola presega evropsko povprečje. Dr. Maja Roškar iz NIJZ tako trdi, da gre za širši javnozdravstveni problem, ki ni individualen, raba alkohola je še vedno nekaj normalnega, njegova dostopnost pa široka.

Med negativnimi trendi izstopa porast novih primerov raka, predvsem pljučnega. Tega pogosto povezujemo s kajenjem, saj je rakotvornost v tem primeru neizpodbitna, vendar odstotek rednih in občasnih kadilcev v Sloveniji pada. Velik dejavnik tveganja za pljučna obolenja, pa tudi druge težave, kot so bolezni srca in ožilja, tako ostaja slaba kakovost zraka. Najbolj so ogroženi bolniki z boleznimi dihal, srca in ožilja, sladkorni bolniki, starejši, nosečnice in otroci. Astma denimo ostaja najpogostejši razlog za hospitalizacijo otrok v starosti do 15 let.

Po podatkih SLOfit, nacionalnega sistema spremljanja telesnih zmogljivosti otrok in mladostnikov, zdravje in telesna pripravljenost te populacije še nikoli v 35 letih meritev nista bila tako nizka kot danes. Tako se povečuje delež otrok in mladostnikov s prekomerno telesno maso in debelostjo; v Sloveniji je 7,7 odstotka fantov in 5,8 odstotka deklet predebelih, skupaj s povišano telesno maso pa ti odstotki znašajo 25,1 za fante in 22,2 za dekleta. Delež posameznikov z debelostjo in povečano telesno maso je pri odraslih večji. Skoraj polovica moških se sooča s povečano telesno maso, prav tako nekaj manj kot tretjina žensk.

Če pogledamo, kako se zdravstvene težave porazdelijo po občinah, se ohranja vzorec vzhod-zahod; kazalniki zdravja so v povprečju ugodnejši na zahodnem in v osrednjem delu države, slabše je na vzhodu. Velja pravilo, da »boljše zdravstveno stanje praviloma beležimo v občinah, ki so razvojno in ekonomsko močnejše, z višjo stopnjo izobrazbe ter mlajšo starostno strukturo prebivalstva«.

Za konec je pomembno poudariti, kot pravijo pri NIJZ, da je zdravje posameznika tesno prepleteno s socialno-ekonomskimi pogoji. Ti »se oblikujejo dolgoročno, razlike v brezposelnosti, dohodkih in socialni varnosti se v kazalnikih zdravja odražajo z zamikom več let ali desetletij. V vzhodnem delu države še vedno beležimo več prejemnikov zdravil zaradi sladkorne bolezni, zaradi povišanega krvnega tlaka ter zdravil proti strjevanju krvi, več bolniških odsotnosti, višjo umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni ter večjo razširjenost čezmerne telesne teže.«

Podrobnosti o zdravju v posameznih občinah so sicer dostopne na internetni strani obcine.nijz.si.