Pamflet / Bernard Nežmah: V odhajanju …

Ob svetovnem dnevu čebel je bil v Mariboru mednarodni forum, na katerem je bilo najavljeno predavanje o ponarejenem medu dr. Nika Lupšeta, ki je priznani ekspert in vodja znanstvenih odborov Evropske čebelarske zveze. Organizatorja sta bila ministrstvo za kmetijstvo in mednarodna institucija FAO. Ponarejenje medu, ki ga umetno varijo, je krucialni problem, saj je vsak drugi kozarec na svetovnih policah ponarejen. A ko so organizatorji odpovedali predavanje o goljufivem medu na zahtevo organizacije FAO, je slovenska čebelarska zveza izpeljala bojkot: to srečanje ni namenjeno fotografiranju, ampak reševanju konkretnih težav.. In kako se je na odpoved odzvala ministrica Mateja Čalušić? Pred kamerami je izrekla, da jo je razžalostilo, da so se takšne insinuacije zgodile v medijih, in da se je predsednik čebelarske zveze odzval z bojkotom. Slovenska vlada torej ne stoji za slovenskimi čebelarji, še več, na migljaj veljaka FAO je umaknila napovedanega predavatelja. Zanjo je torej pomemben slavnostni dogodek, ki ga ne sme skaziti trpka resnica!????

V Sežani se je pred dnevi vila dolga vrsta čakajočih za vpis k novi ginekologinji, prizor, ki se v zadnjem mescu ponavlja od Borovnice naprej. Povsod iste ponižujoče slike, ko se pacienti postavijo sredi noči čakajoči pred zdravstvenim domom in potem ure in ure obupano ždijo upajoč, da se uspejo prijaviti pri zdravniku. Patološka situacija, ki jo vlada jemlje za normalno stanje stvari, ki ga ni mogoče odpraviti. Celo tako arogantno, da se ministrica Valentina Prevolnik Rupel sploh ne pojavi pred mediji, kaj šele, da bi takoj izpeljala tako banalno rešitev, da pacienti odhajajočega zdravnika avtomatično preidejo pod novega, brez torture čakanja v koloni pod milim nebom.

Ta princip, kako se nič ne da, je dramatično eskaliral na odseku avtoceste mimo Postojne, kjer se je zgodilo 77 nesreč v dveh mesecih. Vmes smo poslušali o neodgovornih ljudeh, ki so ob zastoju stopali iz avtomobilov in si krajšali čas celo z igranjem na harmoniko. Pri čemer nismo zasledili, da bi kdaj nesrečo na avtocesti povzročili razigrani harmonikaši!!! Klasično premeščanje problema, ki služi opravičilu Darsu, da on ni odgovoren za varnost na cesti. Tokrat je sestanek ministrice Bratuškove s policijo in Darsom le prinesel spremembo. Na usodna mesta so postavili radarje in na tesnih odsekih z znaki prepovedali prehitevanje. In zakaj sta morala preteči dva mesece in prizori deseturnih totalnih zastojev? Šef Darsa Andrej Ribič, ki je funkcijo dobil kot nagrado za to, da je na prejšnjih volitvah zmagoslavno vodil volilni štab Svobode, je prinesel oceno, da so vsega krivi objestni vozniki. OK, ampak po širnih mestih in krajih v zadnjih letih rastejo radarji, ki beležijo kršitve hitrosti pri 30 in 40 km na uro.

Ker so odlični vir za polnjenje občinskih proračunov, so jih postavili celo tam, kjer se sploh ni zgodila nobena resna nesreča. Tam pri Postojni, kjer je najvišji davek usodnih nesreč, ki potem še zablokira življenje tisoče šoferjev, pa državne institucije niso postavile po državi uveljavljene radarske kontrole!!!!!!!

Ob koncu mandata se je minister Levice Luka Mesec pohvalil, kako je poskrbel, da so se dvignile minimalne plače, da so ljudje dobili božičnico etc., da v deželi vlada blagostanje za delovno ljudstvo. Toda zadnjič je Mladina in za njo serija medijskih hiš izpostavila maltretiranje in izkoriščanje azijskih delavcev na kmetiji Bobnar. Sekretar ministrstva za delo je plastično popisal, da te kršitve njihovi inšpektorji beležijo in preganjajo od leta 2023. Že lani so medijem in predsednici države izkoriščani delavci pisali, kako zaslužijo po 4 evre na uro, od katerih jim izplačajo skoraj pol manj. Imamo torej primere najtršega brezpravja zaposlenih, minister Mesec pa se je ob tem celo pohvalil, da so vzpostavili točke, na katere lahko izkoriščani prijavljajo rabote delodajalcev. Kakšen minister pa je to, ki v treh letih ni vpeljal efektivne kaznovalne politike, ki bi takoj sankcionirala nove oblike suženjskega dela??? Saj to ni nobeno čudo - drobni poslovneži za drobižek uvažajo ceneno delovno silo iz Indije, Nepala, Bangladeša, ki je nastanjena v stavbah kot v kurnikih ter pri tem kujejo ekstra profite. Je torej pod Han-Golob-Mesčevo vlado Slovenija postala apartheidna država, kjer domačim delavcem plačujejo spodobna plačila, ob njih pa rastejo množice brezpravnih prišlekov iz južne poloble, ki so polsuženjska delovna sila. Državni sindikati, ki v spopadu s prihajajočo vlado kažejo huronsko moč, so osnovani nacionalno, saj Indijcem, Nepalcem in drugim izkoriščancem praktično ne stopijo v bran. Tudi osrednji mediji so indolentni, ko prenašajo tiskovke ministra Mesca s sekretarji, ne da bi jim zastavili vprašanje: kako pa vodite ministrstvo, da to že leta opazujete in ne končate tega brezpravja?

Domača brezpravna raja pa od leta 1945 leži pobita po breznih, skladiščih in depojih. Ministrica Asta Vrečko pravi, da je za to odgovorna desna politika, ki ni privolila v pokop, saj da na njihovi tragediji raje nabira politične točke. Gospa so pozabili, da so 13 in več tisoč ljudi pobili pod vlado Borisa Kidriča in so jih vse naslednje vlade pustile zagrebene do padca partijskega režima. Zanjo so avtorji zla njeni aktualni politični nasprotniki, ne pa izvorni krvniki!!!????? A dajmo besedo varuhinji človekovih pravic Simoni Drenik Bavdek, ki ne prihaja iz desne provenience in ki demantira sovodjo Levice. Pravi, namreč, da je po mednarodnih konvencijah država dolžna izdati mrliške liste za pobite in jih dostojno pokopati na kraju, kjer želijo svojci, torej v Ljubljani.