TV komentar / Tri modre opice
Ne vidi zla, ne sliši zla, ne govori zla!
Stanka Prodnik
MLADINA, št. 22, 5. 6. 2026

Omizje strokovnjakov: Rok Spruk, Andrej Brglez in Jelena Juvan
© TV Slovenija
Čeprav bi piski teh vrstic lahko kdo očital, da ima pogosto ostro pero, tokratni naslov ni namenoma žaljiv. Tri modre opice, ki si prekrivajo oči, ušesa in usta, so namreč japonska slikovna maksima, ki uteleša pregovorno načelo ne vidi zla, ne sliši zla, ne govori zla. Tako nekako bi lahko opisali tudi nastop treh strokovnjakov – ekonomista Roka Spruka, obramboslovke Jelene Juvan in sociologa Andreja Brgleza – v ponedeljkovih Odmevih na TV Slovenija, kjer so komentirali prvo polovico zaslišanj novih ministrov četrte vlade Janeza Janše.
Stanka Prodnik
MLADINA, št. 22, 5. 6. 2026

Omizje strokovnjakov: Rok Spruk, Andrej Brglez in Jelena Juvan
© TV Slovenija
Čeprav bi piski teh vrstic lahko kdo očital, da ima pogosto ostro pero, tokratni naslov ni namenoma žaljiv. Tri modre opice, ki si prekrivajo oči, ušesa in usta, so namreč japonska slikovna maksima, ki uteleša pregovorno načelo ne vidi zla, ne sliši zla, ne govori zla. Tako nekako bi lahko opisali tudi nastop treh strokovnjakov – ekonomista Roka Spruka, obramboslovke Jelene Juvan in sociologa Andreja Brgleza – v ponedeljkovih Odmevih na TV Slovenija, kjer so komentirali prvo polovico zaslišanj novih ministrov četrte vlade Janeza Janše.
Kje začeti? Morda pri Spruku, ki je ob zaslišanju novega finančnega ministra Andreja Širclja izrazil veselje, da si bo prizadeval za ohranjanje javnofinančne stabilnosti. A ni omenil, da je ta vlada, še preden bi sploh nastopil njen mandat, skozi zakonodajni postopek spravila zakon za najbogatejše, ki bi po nekaterih ocenah lahko Sloveniji prinesel milijardno finančno luknjo. Ali pa pri Brglezu, ki mu ni zmanjkalo hvalnic za novega infrastrukturnega ministra Jerneja Vrtovca, ki da se je »dobro zapisal« že ob svojem prvem ministrovanju in da je sedaj že »dobro opremljen s tem, da ve, koga bo kam postavil«, s tem pa rešil zagate infrastrukturnih projektov v Sloveniji. Pozabil pa je omeniti sumljiva ravnanja v času njegovega ministrovanja, ko so gradbena podjetja v zameno za prejete državne posle po vseh indicih pomagala financirati Inštitut dr. Janeza Evangelista Kreka, sicer hišni inštitut Vrtovčeve Nove Slovenije. Še najbolje se je odrezala Jelena Juvan – kako tipično, da se moramo zanašati na ženske! –, a se tudi pri njej ni dalo izogniti občutku, da je bila do novega obrambnega ministra Valentina Hajdinjaka precej prizanesljiva.
Nič boljši ni bil naslednji dan nastop bivšega šefa policije Boštjana Lindava, ki je v Odmevih komentiral zaslišanje novega notranjega ministra Francija Matoza, sicer dolgoletnega odvetnika Janeza Janše, češ da ima zagotovo toliko pravniških izkušenj, da se ne bo poskušal vtikati v delo policije ali poskusil denimo pomesti afero Black Cube, ki bremeni Janšo, pod preprogo. Kot da ne gre za človeka, ki Janši po sodiščih rešuje kožo že več let! Ne, sedaj je pač »pomembno, da ne obsojamo že vnaprej«, je dejal Lindav, to bi bilo »brez nekih argumentov, na podlagi nekih insinuacij« pač »nepošteno«.
Zdi se, kot da je strokovna javnost ob prihodu nove vlade ponižno spustila glave. Je pozabila, da je na oblast prišla oblast z načelnikom, ki je pred volitvami obljubljal nič manj kot družbeni prevrat? Je pozabila, s kakšnimi manevri si je polastila oblast? Je pozabila na načrtno erozijo demokracije, ki si jo je privoščila tretja Janševa vlada? To je vendar njena repriza.
Kar malce ironično je, da je TV Slovenija v torek predvajala Interesno območje, pretresljiv film o navidezno idiličnem življenju družine, ki je živela tik ob koncentracijskem taborišču Auschwitz. Morda zveni primerjava pretirana, a v tem, da gledamo stran, medtem ko se za našimi hrbti že počasi dviga črn dim, je nekaj izjemno nevarnega.